Rosa Bonheur (1822- 1899) je bila francoska slikarka, ki je živela v gradu By ob gozdu Fontainebleau. Francozi ga zdaj imenujejo kar grad Rosa Bonheur. Živali je slikala boljše kot katerikoli slikar pred njo. V 19. stoletju so bili živalski motivi sekundarne vrednosti. To je spremenila.

Obiskovala je klavnice in sejme, kjer se je seznanjala z anatomijo živali. Slikala je na platna velikih dimenzij, ob čemer je stala na odru.

Hlače

Za vse to so bile najbolj praktično oblačilo hlače. V tistih časih je bil transvestizem ženskam prepovedan. Posledično je morala vsakih 6 mesecev na policijsko prefekturo po dovoljenje za nošenje hlač.

Obstajali sta dve izjemi iz leta 1904, če ima “ženska v rokah vodilo kolesa ali vajeti konja“.

Zakonsko prepoved nošenja hlač za ženske so v Franciji odpravili šele leta 2013.

Rosa Bonheur je bila zelo slavna že za čas svojega življenja. Posebno aktualna je spet v zadnjem času, ko so 2022 obeleževali dvestoletnico njenega rojstva.

Njena najbolj znana slika je Konjski sejem iz leta 1855. Dimenzije platna so 2.5m x 5m. Slika je bila deležna mnogo kritik, te so bile predvsem pozitivne. Spremljale so komentarje šokiranih piscev – kako lahko ženska slika tako velike motive – saj one nimajo fizičnih niti mentalnih sposobnosti za taka dela. Poudarjali so, da ima ‘virilni čopič‘.

Cena slike je bila za Francoze predraga. Živalski motivi so bili za njih sekundarne vrednosti. Kupil jo je angleški trgovec z umetninami. Zanjo je plačal 40.000 frankov. Danes je slika na ogled v Metropolitan muzeju v New Yorku.

Bila je prva ženska, ki je prejela najvišje francosko odlikovanje – legijo časti.

Grad By

Izkupiček prodaje slike konjskega sejma je presentil tudi Roso, hkrati ji je omogočil nakup gradu za 50.000 frankov.
Skozi vsa leta je imela tam kumulativno več kot 200 živali. Leva in levinjo, ki sta imela tam celo mladičke. Mladički, ki je preživela je dala ime Fatma.

Imela je še krokodile, opice, jelena, divjo svinjo, papigo z imenom Coco, volka z imenom Hermes… Svojo menažerijo je odprla tudi za obiskovalce, ki jih je zaradi svoje slave imela mnogo.

V gradu je živela s prijateljico in slikarko Nathalie Micas, ki je vodila gospodinjstvo, saj je Rosa brez prestanka slikala. Ko ni delala, je za zabavo risala akvarele do 2h-3h zjutraj.

Atelje

V svojem ateljeju je želela steklen strop, vendar je arhitekt ni poslušal. Naredil ji je raven strop in nad njim podstreho. Samovoljno je dodal tudi mnoge okrasitve. Šele leto pred smrtjo si je v depandansi uredila atelje s steklenim stropom.

Pri slikarjih so okna obrnjena na sever, tako skozi cel dan ni razlik v osvetlitvi prostora.

V ateljeju so še danes razstavljene nagančene živali iz svojega vrta. Skulpture konjev je naredila iz mavca. Nagačene ptice je kupila.

Kako je Rosa Bonheur postala slikarka

Rosa Bonheur je bila rojena v Bordeauxju v družino štirih otrok. Oče je bil slikar in mama pianistka. Vsi štirje otroci so postali slikarji.

Njen oče se je pridružil sekti sansimonitov, ki je želela reformirati družbo na podlagi vrednot dela, vere in družine. Ženo je pustil samo z otroki. Po materini smrti je poslal otroke v različna vajeništva ali internate. Rosa se je potrudila, da so jo ven vrgli iz obeh. Ker očetu ni preostalo drugega, je ostala z njim in sta skupaj slikala.

Po enem letu ga je umetniško presegla. Nato se je začela delati v Parizu, kjer je v Louvru kopirala slavne slike. Pri petnajstih letih je začela dobro služit in od takrat se ni več ustavila.

Po smrti je vse zapustila svoji prijateljici ameriški slikarki Anni Klumpke in nič sorodnikom. Klumpke ni želela dolgega sodnega postopka. Sorodnikom prepustila vse Rosine skice, ki jih je bilo toliko, da so napolnile eno celo sobo – od tal do stropa. Predtem jih je fotografirala. Rosini sorodniki so vse razprodali. Danes je znana samo petina celotnega opusa. Za vse ostalo se ne ve, kje je niti če je ohranjeno.

Rosa Bonheur je živela zelo zanimivo življenje. Vendar med ogledom gradu lahko obiščete samo tri prostore – veliki atelje, zimski atelje in novo razstavno sobo z vitrinami.

Spodaj je še čajnica in oddajajo sobe za bivanje. Organizirajo tudi dogodke, kjer gostijo lokalne umetnike.

Razstave

Ob 200-obletnici rojstva so pripravili začasno razstavo. Najprej v Bordeauxju in nato v Parizu v muzeju Orsay.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.