Le Corbusierjevo stanovanje-atelje se nahaja na zahodnem robu Pariza, na ulici Nungesser in Coli 24 (imenuje se po pogrešanima letalcema, ki sta bila zadnjič opažena nad obalo Etretat v Normandiji).

Stanovanje-atelje je na vrhu bloka, ki se imenuje Molitor, ker je blizu ‘Porte (vrat) Molitor’ (enako se imenuje slavni bazen, ki je čisto zraven). Načrt zanj sta pripravila Le Corbusier in njegov bratranec Pierre Jeanneret med leti 1931 in 1934.
Fasada bloka je popolnoma steklena, saj takrat ni bilo stavb nasproti.
Blok ima tri vrste stekel, žično steklo, steklene opeke in običajne steklene plošče, tako ima vsako stanovanje stekleno steno od tal do stropa.

Le Corbusier je rekel, da je to “najlepša pariška parcela”.
V tretjem in šestem nadstropju sta po dve stanovanji in po tri v ostalih.
Le Corbusier je izposloval zadnji dve nadstropji za svoje bivališče, da bo na svoje stroške zgradil 7. in 8. nadstropje in streho bloka.

Pri tem projektu je sodeloval tudi kot nepremičninski promotor. Tako je njegov prijatelj in galerist Louis Carré , ki mu je pogosto pomagal pri organizaciji razstav svojih del, kupil stanovanje v tem bloku.

Načrti za Le Corbusierjevo stanovanje-atelje

Načrte je pripravil v svoji arhitekturni pisarni na ulici Sevres 35 v Parizu.
Tudi ta blok je zasnovan po sistemu hiše dom-ino, kjer stebri nosijo plošče armiranega betona.
Posledično uvaja veliko inovacijo tistega časa za stanovanjske bloke – odprt tloris, ki se lahko prilagodi kupcu in steklena fasada.

Podoben projekt – uvesti svojih pet točk moderne arhitekture in arhitekturni sprehod v stanovanjski blok je naredil že v Ženevi leta 1930 – blok Clarté.
Čisto prvič je ta dva koncepta uporabil pri gradnji pariške vile La Roche nedaleč stran od bloka.

Eno leto po koncu gradnje je investicijska firma propadla in banka zasežen blok želi prodati v celoti, kar spravi v težave Corbusierja, ki ni uradno priznan kot lastnik svojega stanovanja na vrhu. To ga spravi v 10 let dolgo sodno proceduro preden je dobil priznano lastništvo.

Skladno s svojo filozofijo si je na mestu strehe uredil svojo teraso. Tako je spremenil običajno prakso, ki je osebje za bogate stanovalce nastanila na podstrehi. V bloku Molitor jih je nastanil v pritličju, kamor je tudi umestil pralnico in ostalo storitveno dejavnost.
Stanovanje na vrhu s teraso je tako najprestižnejše – danes mu rečemo penthouse.

Le Corbusier je najprej živel v četrti Saint-Germain-des-Prés, skoraj 30 let pa v bloku Molitor. Dopoldne je slikal v svojem ateljeju, popoldne pa je šel v pisarno na ulici Sevres v 6. okrožju.

Stanovanje

Corbusierjevo stanovanje-atelje je v dveh etažah s površino 240 m². Z dvigalom se lahko pride do 6. nadstropja, nato je treba po pomožnem stopnišču peš, nadstropje višje.
Z velikimi vrati je lahko usmerjal goste ali v atelje ali v bivalni del.

Bivalni del

Bivalni del se začne z dnevno sobo za velikimi vrati in se nadaljuje v jedilni del.
Idejo za vrata z nekoliko zamaknjeno osjo je prevzel iz srednjeveške hiše na Mallorci. Razen ležalnika, ki je kopija LC4 ležalnika. Corbusier je naročil en primerek zase, nato jim je prepovedal proizvodnjo. Kavč in fotelj sta iz serije LC, ki jo je zasnovala Charlotte Perriand, ki je delala v njegovem ateljeju.. Medtem ko mizico in stensko luč je zasnoval Le Corbusier sam. Pomemben del notranjosti je polikromija. Njen namen je oblikovanje prostora z barvami. Na stenah je imel izobešenih veliko slik – svojih in od njegovih sodobnikov.

Zraven sta še kuhinja in shramba. Kuhinja je podobna tisti v vili Savoye. Ideja uporabljenih materialov je, da so enostavni za vzdrževanje. Postavitev je zamišljena, da je vse čimbolj pri roki in so poti kratke.

Glavna spalnica

Na drugi strani je glavna spalnica. Posebnost je visoko dvignjena postelja, ki omogoča lep pogled navzven. Omara je obešena na vrata v prostor in ima zraven dve kopalnici. Gospodova ima prho in gospa ima kad. Pred njeno kopalnico je še lepotilna mizica.
WC je bil posebej, kot je običajno v Franciji.

Slikarski atelje

Slikarski atelje ima kot strop bel obok, na dveh straneh sta steni stekleni in kamnite opeke sosednje hiše. Razdelil ga je v slikarski del in pisarno. Zraven njega je še soba za služkinjo.
Slikarji imajo atelje vedno na severni strani, da je jakost svetlobe konstantna skozi dan. Tu je hiša orientirana vzhod-zahod in je uporabil stekleno opeko za bolj difuzno svetlobo. Ker gre za blok, mu pravilniki niso dovolili, da bi si naredil vodoravna strešna okna.
Dan je vedno začel s slikanjem v domačem ateljeju, šele popoldne je šel v arhitekturni atelje na ulici Sevres.

Druga etaža

V višji etaži stanovanja je soba za goste in dostop do strešne terase. Stene sobe za goste je obdal z lesom, saj je tudi tu bila težava hidroizolacija in vlaga. Poleg tega je bila toplotna izolacija slaba.

Stanovanje-atelje danes

Danes sta čisto zraven stadiona Parc des princes in Jean Bouin. Jean Bouin je že obstajal, ampak je bil manjši – le zelenica s tribuno.
Pred odprtjem za javnost so v tem stanovanje-ateljeju bivali štipendiranci fundacije Le Corbusier.

Ideja prenove ateljeja 2019 je bila povrniti končno stanje ob Corbusierjevi smrti.
Odpraviti so morali tudi ponavljajoči problem hidroizolacije, ki je bil težava tudi v vili Savoye in hiši La Roche.

Praktično

Linija metroja M9 Michel-Ange Molitor
Ni odprt vsak dan, preverite urnik na njihovi spletni strani.
V avli je navodilo, naj se obiskovalci povzpnejo do 8. nadstropja peš. Uporabo dvigala dovolijo le gibalno omejenim.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.