Vila Savoye, zgrajena leta 1931, je eno najslavnejših del arhitekta Le Corbusier-ja. Nahaja se na zahodnem predmestju Pariza v mestecu Poissy.
Kot arhitekturni koncept predstavlja nov – moderen način življenja. Zasnova je enostavna brez neuporabnih podrobnosti. Vsak element ima vlogo in za okrasje ni prostora. Cilj je ovrednotiti arhitekturo in je ne skrivati z okrasjem.
Vila ni samo prazna hiša, vsak del pohištva ima tudi funkcijo. Npr. omara je tudi del stene.

Hiša svetlih uric, kot jo je poimenoval Corbusier je kraj higiene (voda), zdravja in sreče (povezava z naravo, prostori za šport na prostem).

Arhitektura je tudi umetnost gibanja in z različnih točk je lahko dojem prostorov drugačen. Od tod izhaja ideja o arhitekturnem sprehodu.

Naročniki – družina Savoye

Gospod in gospa Savoye sta si želela vikend v predmestju Pariza na parceli veliki 7 hektarov. Zgled za je bila vila Church v mestecu Ville d’Avray (spet zahodno predmestje Pariza), zgrajena leta 1929. Bela, iz armirnega betona in zelo funkcionalna. Danes ne obstaja več, porušili so jo leta 1963 za gradnjo stanovanjskih blokov.

Armiran beton je bil nov industrijski material, in še ni bil moden za bivališča bogatih, ki so živeli v vilah iz kamna.
Pierre Savoye je bil zavarovalni broker in njegovo podjetje obstaja še danes. Družina je imela sredstva, ampak ne neskončna.
Le Corbusier je pripravil 5 predlogov. Prvi je najbolj ustrezal gospe, ampak je bil predrag. Izbrali so petega. Cena je bila 800.000 starih frankov, kar naj bi bilo danes 1 milijon evrov. Po nekaterih podatkih naj bi se cena od začetnega proračuna do konca izgradnje celo podvojila.

Le Corbusier

Arhitekt Le Corbusier je bil rojen v Švici leta 1887. Ni postal graver-urar, kar je bila družinska obrt, saj je bil na eno oko praktično slep. Kot velik risar se je sčasoma posvetil arhitekturi. Ob selitvi v Pariz je začel izdajati revijo L’Esprit Nouveau – Novi duh – s članki o teorijah estetike različnih umetnosti. Objavljal je tudi svoje teorije o arhitekturi. Na začetku se je še podpisal kot Charles-Edouard Jeanneret, kasneje se je začel podpisovati s psevdonimom Le Corbusier ali Le Corbusier-Saugnier. Članke, ki jih je objavil v reviji je povzel v knjigi – Vers une architecture – Proti novi arhitekturi, izdani leta 1923.

Nekoliko kasneje (1927) je definiral teorijo petih točk arhitekture

1. stebri
2. strešna terasa
3. odprt tloris – brez nosilnih zidov, ki razmejujejo prostore
4. prost načrt fasade – ni strukturnih omejitev
5. dolga okna – veliko svetlobe, ko ni nosilnih omejitev v fasadi.

Vila Savoye je praktični primer te ideje.

Hiša je zanj stroj za bivanje, enako kot sta avto in letalo stroja za vožnjo oziroma letenje.

Glavna je funkcionalnost.

Vila Savoye je oblikovana kot arhitekturni sprehod.

Vhod je čisto na drugi strani ob prihodu s ceste. Potrebno je iti naokoli, da se vstopi. Arhitekt vas tako prisili, da občudujete njegovo delo.
Oddaljenost stebrov od hiše je preračunano tako, da je lahko avto zavil okoli hiše. Garaža v pritličju je za tri avtomobile. Pritličje je namenjeno osebju. Pralnica, dve sobi za služkinji in šoferjeva loža.
Podobno kot je Aalto ločil javni in zasebni del v hiši, je tu hiša ločena na del za osebje in del za stanovalce.
V predsobi obiskovalca najprej pričaka umivalnik, da si umije roke. V začetku 20. stoletja je bila tuberkuloza pogosta in higiena je prišla v modo. Nenazadnje – tekoča voda v hiši je bil statusni simbol.

Monumentalne stopnice

Iz predsobe klančina vabi, da se odpravi v prvo nadstropje – bivalni del.

Zraven so tudi stopnice, ki imajo funkcionalno vlogo – hitreje priti gor in dol. Delujejo kot skulptura.
Hoja po klancu dovoli več pozornosti za ogled notranjosti kot vzpon po stopnicah. Pogled na zunanjo teraso nudi trikotno okno.

Salon

Dnevna soba/jedilnica ima 90 m², skupaj s teraso pa 200m². Tloris je prost – dolga okna so odpirala pogled na naravo. (Takrat je bilo manj pozidano okoli.)
Drsna vrata na teraso so bila menda včasih iz 4 šip, namesto zdaj dveh, ker še ni bilo tehnologije za izdelavo tako velikih stekleni plošč. Še vedno se navija z ročko, da se odprejo. Vse stene so bile včasih v barvah, danes to bele tiste, za katero ne poznajo več izvorne barve.

Kamin je zelo majhen. Le Corbusier ga najprej ni hotel vključiti, ker razmejuje prostor, ampak naročniki se niso dali.

Kuhinja

Kuhinja je vsa bela in v ploščicah. Ideja je bila poustvariti okolje znanstvenega laboratorija. Izvorni design je vseboval vso opremo, tako da je bila pripravljena za uporabo.

Slabost so zelo nizki pulti, ki so nepraktično za delo. Tu je bilo arhitektu pomembno, da se notranja aktivnost ne vidi od zunaj.

Spalnice

Glavna spalnica je največja in je le z zaveso ločena od kopalniškega dela. Kopalnica poustvarja idejo turške savne.
Ležalnik iz ploščic je predelan design naslonjača LC4, ki je bil izdelan že za vilo Church.

Za stranišče je še danes v Franciji običajno, da je ločeno od kopalnice.
Soba Rogerja Savoya je manjša, ima prostor za pisalno mizo in posteljo. Vgradna omara funkcionalno razmejuje prostor.

Kopalnico si deli s sobo za goste, zato ima dvoje vrat. Posebnost te sobe je, da stena sledi ovalni obliki kadi.

Vse spalnice imajo na tleh parket, ker les ohranja toploto. Vsi aktivni prostori imajo ploščice, le klančina ima linolej.

Terasa

Terasa je soba brez strehe. Človek je v sodelovanju z naravo, vendar ne v neposrednem stiku. Trava je vlažna, so insekti, zemlja umaže … Ne pretiravat.

Iz terase v prvem nadstropju je dostop po klančini na strežno teraso. Ta je na zunanjem delu zamejena s steno, hkrat ima okno, ki s tega zamejenega dela odpira pogled ven. Značilni Corbusierjev atribut, da postavi steno, da lahko naredi luknjo v njej in pokliče pozornost na nekaj.

Nepraktična zasnova vile Savoye

Arhitekturni design je odličen, vseeno je imela hiša nekaj praktičnih težav. Ena od teh je bila, da se je na vodoravnih oknih, ki so bili na strešni terasi, nabirala deževnica. Lastniki so se na to pritožili. Corbusierjev odgovor je bil, da je arhitekt in ne vodovodar in da proti temu ne more nič. Na srečo so imeli, dobro napisano pogodbo in ga je gospa obvestila, da če ne popravi, ga čaka tožba. Tako je moral plačat za rešitev.

Vila Savoye po drugi svetovni vojni.

Savoyji so tu občasno bivali do vojne. Med drugo svetovno vojno so jo najprej okupirali Nemci. V njej so skladiščili orožje in na strehi naredili opazovalno postajo za okolje. Po osvoboditvi Pariza so jo zasedli še Američani. Medtem časom je izginila večina pohištva in vse kovinsko – kljuke, stikala, radiatorji…
Po vojni so jo dobili nazaj v zelo slabem stanju. Niso je želeli več uporabljati. Teren so prepustili za kmetijsko obdelavo in hiša je spet postala skladišče, tokrat za kmetijsko opremo.

Prodaja zemljišča ža šolo

V mestu Poissy je bila od leta 1938 tovarna avtomobilov Simca. Nastala je kot podružnica ameriškega Forda, naknadno jo je prevzel Peugeot-Citroën. Z letom 1958 so začeli povečevati proizvodnjo in prebivalstvo se je zelo povečalo. Pokazala se je potreba po gradnji še ene šole.
Ministrstvo za šolstvo je odkupilo celoten kompleks od vdove. Del načrta za gradnjo je bil rušenje vile.

Zaščitena že v času arhitektovega življenja

Le Corbusier je želel zaščiti svoje delo. Ker je bil takratni minister za kulturo njegov prijatelj, se je vila Savoye zaščitila kot zgodovinski spomenik. Prvič v Franciji v času življenja umetnika.

Danes je vila Savoye del UNESCO dediščine.

P.S. – Francozi besedo Savoye izgovarjajo kot – “savoua”

primerjava: Vila Savoye vs Vila Tugendhat.

Zanimiva je primerjava vile Savoye z vilo Tugendhat v Brnu arhitekta Ludwiga Miesa van de Rohe-ja. Le Corbusier ni bil del Bauhaus gibanja, kljub temu so tam sledili njegovim idejam.

Le Corbusier v Parizu

V Parizu lahko obiščete še:

• Hišo La Roche – sedež fundacije Le Corbusier
• arhitektovo stanovanje-atelje
• stanovanje v bloku Cité Radieuse v Marseillesu – v model 1:1 lahko vstopite v pariškem muzeju arhitekture.
• La Cité de Refuge
• …

Za bolj strokovno razlago arhitekturnih konceptov priporočam ogled spodnjega videa.

Arhitekturne načrte najdete na tej povezavi
https://www.behance.net/gallery/85012739/Villa-Savoye-LeCorbusier

Praktično

V Poissy najlažje pridete z RER A vlakom.

Ker je Villa Savoye državni spomenik, je vstopnina za državljane EU, mlajše od 25 let, brezplačna.

Urnike in ostale informacije lahko najdete na spletni strani muzeja https://www.villa-savoye.fr/en/visiter/pratical-information

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.