Louis Carré je bil pariški galerist, ki se je želel hišo za upokojitev v naravi v bližini Pariza. V ta namen je kupil zemljišče na robu gozda Rambouillet v vasici Bazoches-sur-Guyonne pri Monfort-l’Amaury-ju. Želel je hišo po meri, zase in soprogo ter za družabne dogodke.

Arhitekt Alvar Aalto.

Finski arhitekt Alvar Aalto je dobil nalogo, naj pripravi načrt za bivališče z dobro določenimi odprtimi in zasebnimi deli. To je njegov edini arhitekturni projekt v Franciji.

Alvar Aalto je najvidnejši finski moderni arhitekt. Njegovi elementi so značilni primer, kar danes imenujemo Scandi-design. Veliko njegovih konceptov je prevzela tudi IKEA.

S podjetjem Artek je želel kakovostne design elemente približati širši populaciji, saj jim serijska proizvodnja v veliki količini zniža ceno.

V načrtu prenove, v vojni porušenega mesta Rovaniemi, je razvil koncept modularnih elementov gradnje. Ni želel, da bi bile vse hiše v mestu enake. Namesto tega so na različne načine kombinirali nekaj enakih elementov. Ta koncept je tudi prevzelo zgoraj omenjeno podjetje s pohištvom. To je sicer švedsko. Ni povezave, ampak Aalto je bil švedsko govoreči Finec in ta tudi je uradni jezik tam.

Po njem se imenuje tudi tehniška univerza v Helsinkih. Beseda aalto pomeni val v finščini, posledično je njegov najbolj znameniti izdelek valovita vaza.

Hiša Louis Carré

Galerist Louis Carré je izbral to vasico za novo bivališče na priporočilo prijatelja, politika Jeana Monneta, ki je že bival tam. Od 20-ih kmetov je kupil 4 hektare zemljišča. Danes je teren že dokaj zaraščen, ampak nekdanje fotografije, kažejo, da je imel nekoč pogled na dolino.

Naslednji korak je bil poiskati arhitekta. Le Corbusier je bil njegov prijatelj. Težava je bila, da on ne bi nikoli sprejel njegovih zahtev. Hkrati ni želel betonske strukture. Nenazadnje se prijatelju ni želel zameriti in je novega arhitekta iskal na skrivaj. Na koncu je Corbusier vseeno izvedel za Aalta in ponorel.

Aalta mu je omenil en od umetnikov, s katerim je profesionalno sodeloval.

Aalto je bil v Parizu že za Expo 1937, ko je izdelal finski paviljon. Carré ga je šel leta 1956 obiskat v Benetke, ko je za bienale tudi pripravil finski paviljon. Takrat sta našla polno skupnih točk. Imela sta isto starost, oba navdušenca nad arhitekturo in umetnostjo. Cenila sta dobro hrano in vino. Oba sta bila odovela, v drugo poročena in navdušena jadralca.

Pogoji za novo domovanje.

Louis Carré je imel tri pogoje, kako je želel hišo.

• nagnjena streha na hiši
• brez stopnic v notranjosti – ker je imel težave s kolki (starost …)
• velika znotraj – (za sprejemanje prijateljev in razstavo svoje zbirke umetnin) – na zunaj naj izgleda majhna

Aalto je prišel pregledat teren leta 1957. Strinjal se je z nagnjeno streho – naklon je poenotil z naklonom zemljišča.

Pritličje ima površino 350 m² in je jasno razmejen na javni in zasebni del. Nadstropje ima 90 m². Na žalost zaradi naklona terena popolnoma brez stopnic ni šlo. Aalto ga je uspel prepričat, da so stopnice dovolj dolge tudi za njegovo hojo. Drugi argument je bil, da imajo točne enake dimenzije, kot tiste v Versaju in kraljevskih stopnic se ne sme zavrniti.

Les so uvožene finske breze in stene so iz dveh plasti opek.

V predsobi je razstavil svoje najlepše slike, da je naredil poseben prvi vtis. Strop je v obliki vala – podpis aalto – in usmeri goste v dnevno sobo.

Javni del so predsoba, ki vodi v dnevno sobo (po kraljevskih stopnicah), zraven je njegova delovna soba in levo od vhoda jedilnica.
Naj bi gostil po 200 oseb iz visoke družbe. Ne vem ali vse naenkrat. Pri tem me je presenetilo, da sta temu namenjena le dva prostora.

Dejansko sem pričakovala, da bi imel tak človek zraven še en petit in grand salon. Veliki (grand) salon za sprejem številnih gostov in mali (petit) salon za njegov zaprti krog – kot so včasih rekli v Franciji – za petit (ali grand) comité. Prav bi mu prišle stene za slike.

Za opremo je dobil na razpolago vse, kar je bilo v Aaltovem artek katalogu.

Ni bilo finančnih omejitev. Carré je bil bogat.

Jedilnica

Pohištvo je nekoliko nižje kot standardno, saj sta bila gospod in gospa bolj majhna. Za jedilnico je Carré naročil dve sliki, ki sta tam vedno viseli, povsod drugje jih je menjal. Posebnost te sobe je še razmejitev na tleh. Del za goste ima parket in preprogo, del, ki je povezna s kuhinji – servisni del, ima keramične ploščice. V tem delu je tudi bakren kamin in na polico nad njim so lahko odlagali posode pred strežbo.

Dnevna soba

Dnevna soba je narejena po finskem zgledu. Razlika je le, da je sedežna garnitura na finskem običajno obrnjena proti oknu, tu je proti kaminu. Vsa okna imajo dvojna stekla, kar je bilo na Finskem v 50-ih običajno, v Franciji (še) ne.

Klubska mizica, kjer je zelenje ima obliko klavirja in je eden tipičnih artek designov. Rdeče bel tepih na dnu stopnic je zasnovala Aaltova žena Elissa Aalto.

Na vsaki strani dnevne sobi so ena vrata, ki so odpirala prostor na travnik za vrtne zabave.

Dnevna je povezana z Carréjevo delovno sobo. Tja je prinesel le svojo pisalno mizo. Vse ostalo pohištvo je novo. Ker je v dveh nivojih, je moral ven in okoli, da je prišel v zgornji del.

Zasebni del

Skozi predelni hodnik v predsobi je vhod v zasebni del. Tam so tri spalnice. Kot vsi bogataši sta imela ločeni spalnici. Tretja je soba za goste oz. Aaltova soba, kjer je bival med obiski. Vsaka ima svojo kopalnico.

Gospod je imel v kopalnici posebno kad, da je šel lahko enostavno noter, kljub težavam s kolki. V podaljšku je finska savna, brez katere finska hiša ne more.

Gospa je imela večjo garderobno sobo.

Vsaka od sob ima izhod na vrt. Louis Carré je imel iz svoje sobe urejeno pot do bazena. Bazen je Aalto dodal kasneje, ko je zdravnik predpisal dnevno plavanje za telovadbo kolkov.

Kuhinja

Kuhinja in prvo nadstropje sta bila namenjena za osebje. Kuhinja ima tudi svoj izhod. Usmerjena je proti vzhodu. Točno pred kuhinjskim oknom je bela garaža. Njen namen je tudi odbijati svetlobo proti kuhinji, ki čez dan ni imela direktnega svetlobe.
Za par so skrbele 4 osebe: majordom, kuharica, šofer in služkinja. V zgornjem nadstropju so imeli sobe. Vrtnar in čistilka sta bila vaščana.

Še nekaj slik najdete tu:

https://www.thewoodhouseny.com/journal/2017/10/10/maison-carr

in tu:
http://winkdeco.fr/visite_maison-louis-carre_alvar-aalto/

Hiša je bila zgrajena med 1957 in 1959. Carré je umrl 1977. Olga Carré je živela tu do leta 2002. Carré jo je spoznal, ko mu je kot vdova hotela prodati moževe slike. Bolj kot slike ga je zanimala gospa, zato ji je najprej ponudil službo v galeriji. Ko se je upokojil, ji je predlagal naj pride z njim v Bazoches kot gospodinja, ampak sta se pred koncem gradnje že poročila.

Po njeni smrti je dediče, bolj kot hiša, zanimala prodaja umetniške zbirke.
Leta 2006 jo je odkupila fundacija Alvar Aalto v Franciji, ki jo zdaj organizira oglede.

Hiša je že dolgo prazna. Lušči se stenska barva, na stropu je v dnevni sobi je vidno, da je zamakalo. Zgornje nadstropje je v še slabšem stanju in ni na ogled. Jih še čaka velika sanacija.

Za ogled je nujna predhodna rezervacija. Več info na spletni strani.
https://maisonlouiscarre.fr/mlc/en/

Zanimivost

Slovenci si lahko na nek način Aalta zamišljamo kot finskega Plečnika. Ta hiša in Plečnikova sta obe del mreže Iconic houses. Vsekakor je Plečnik manj odmeven.
Ko sem se sama sprehajala po Helsinkih, mi je v oči padel kongresni center, ki je bil nadvse podoben Ravnikarjevmu Cankarjevemu domu. Sem šele naknadno izvedela, da je Aalto tudi arhitekt doma Finlandia.

Dokumentarec o Aaltu.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate dokumentarec o Aaltovem življenju in delu.

Informacije najdete tudi na spodnji povezavi
https://www.alvaraalto.fi/en/information/alvar-aaltos-life/

Videospot

Okoli hiše in v njej so pred nekaj leti posneli zanimiv videospot za pop komad. Je fin za pogledat, ker se igrajo s perspektivo.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.