Vampir na pokopališču Montparnasse je ponoči zmotil več grobov v svojih akcijah poleti 1848.

O njem je tretjega avgusta v črni kroniki katoliški časopis La Croix pisal o grozljivem oskrunjenju grobov.

Poročanje časnika:

Činitelj teh grozot je deloval sam. Ni znano, kako je uspel vdreti na pokopališče ponoči. Izkopal je mlado dekle, ki je bilo pokopano v skupinsko grobnico dan prej. Odlomil je pokrov krste in iz nje izvlekel truplo. Z ostrim predmetom je izrezal drobovje in ga odvrgel v bližnje grmičevje. Enako je storil s truplom še enega mladega dekleta v skupinski grobnici. Iz odprtega groba je grobnici junijskih žrtev je potegnil še eno krsto, vendar ga je očitno neko dogajanje premotilo in tako zaključil svoj bogokletni pohod.

Junijske žrtve so bili umrli v vstaji junija 1848. Takrat je po poročilu revije Detective iz grobnice potegnil več oseb. Pri vseh se je spravil na drobovje in nekatera trupla je zvezal med seboj.

Policijsko iskanje storilca

Prvi osumljenci so bili varuhi pokopališč. Kljub temu, da so bili pridržani, so se akcije nadaljevale. Družine so zazidale dostop do grobnic. Mnogi so dobili dispenzije za pokop sorodnikov izven mesta….

Vampir je s svojimi akcijami nadaljeval skozi celotno leto 1848, po večih pokopališčih. Ugotovili so, da prepleza obzidje. 6. novembra je policija opazila neko senco na montparnaškem pokopališču in en od njih je prehitro streljal. Naslednje jutro so izvedeli, da je vampir na sosednjem pokopališču spravil na truplo gospe Desroches, ki je bila pokopana dan prej. Nista bila izrezana samo drobovje in srce. Celo roke in stegna so bila prežvečena. Po obdukciji je zdravnik naznanil, da je izginil vsaj en kilogram mesa.

Policist Canler je najprej na Montparnassu in nato še drugih pokopališčih vsako noč naročil napeti kovinsko žico, ki je prožila strel možnarja.

Vampir je sprožil past v noči med 15. in 16. marcem 1849 na Montmartru. Policisti niso uspeli prijeti nikogar. Med begom se je močno poškodoval, kot so kazale sledi krvi za njim. Naslednji dan je odšel po zdravniško pomoč v vojaško bolnišnico Val de Grâce, kjer so mu obvezali rane in ga aretirali.

Vampirski narednik

Identificiran je bil kot vojaški narednik François Bertrand.

Ker je bil vojak v aktivni službi, je vojno ministrstvo nasprotovalo javni objavi njegovega imena. Celotna sodna obravnava je potekala v tajnosti.

Njegov rokopis o akcijah je skozi leto 1849 objavila revija za medicinsko psihologijo. Vse je opisal zelo podrobno in z natančnimi datumi na več kot 60 straneh. Izkopal je skoraj 500 trupel.

V mladosti je sanjal o ženskah, a hkrati se jih je bal. Rad je lovil ptiče in mačke in jim nato izrezal drobovje. Potem ko so ga spodili iz semenišča, je postal vojak.

V Parizu je pogosto iz kanala Saint-Denis potegnil utopljene pse in mačke. Jim izrezal srce in ga pojedel. Šele leta 1847 je prvič prišel na misel izkopati truplo, ko je bil z vojsko stacioniran v bližini Tours-a. Kopal je z rokami, si obdrgnil kožo do krvi, ampak nikoli ga ni bolelo. Ko je prišel do trupla, ga je raztrgal.

Ob vrnitvi v Pariz, je okoli dva tedna bil na nočnih pohodih na pokopališču Pere Lachaise. Dokler ni nekdo streljal nanj. Takrat je začel hodit tudi po drugih.

Sodna obravnava

O sodnem procesu časopisi niso pisali. Ali zaradi zunanjega ukaza ali zaradi vsebine. Kljub temu so številni medicinski raziskovalci želeli prisostvovati procesu.

Na obravnavi je strogo zanikal, da bi se kdaj spravil na trupla otrok. Nikoli tudi ni hotel razkriti, kaj je naredil z drobovjem in vsemi oblačili, ki jih je odnesel.

Priznal je, da se je dobro zavedal razsežnosti svojih dejanj. A se ni mogel upreti tem impulzom. Niti za ceno svojega življenja, saj je videl vse pasti, ki so jih nastavili zanj in se večkrat poškodoval.

Pojasnil je, da po aretaciji ni več čutil iste želje. Med bivanjem v bolnišnici je videl mnoge kamarade umreti in izjavil, da se zdaj boji trupel.

Glavni zdravnik ga je razglasil za ozdravljenega.

Obsojen je bil na eno leto zapora zaradi skrunitve grobov. Vsa ostala početja niso bila kazniva ali protizakonita. V Franciji niso še danes.

Po izpustitvi iz zapora so ga razrešili vojaške službe. Preselil se je v Bordeaux, kjer je odprl vinsko trgovino.

Tam se je poročil in imel veliko otrok.

Povzeto po reviji Détective, n° 410, 3 septembre 1936.