Montparnasse je en od upravnih okrajev Pariza v 14. okrožju, na levem bregu Sene, južno od križišča boulevardov Montparnasse in Raspail.

Ime je dobil po tamkajšnji umetni gomili, kjer je danes postaja Metro Vavin, kjer so se že od 17. stoletja dalje zbirali študentje iz latinske četrti in tam brali verze. Oni so ga poimenovali po grški gori Parnas, kjer so po grški mitologiji bivale muze.

Okraj je prevsem slaven po kavarnah in pivnicah, kjer so se zbirali umetniki v preteklem stoletju.
Od 1920 dalje je postal kraj srečanja za intelektualce in umetnike, namesto Montmartra, kjer se je razvijala ena generacija pred njimi. Kraj je bil finančno ustreznejši za revnejše umetnike in intelektualce, da so se nastanili tam. Ne samo francoski, ampak tudi mnogi tuji.

Mnoge kavarne, ki so bile kraj srečanj obstajajo še danes.

Železniška postaja in stolpnica Montparnasse imata ime po tem območju Pariza in tam je tudi sedež SNCF oz. francoskih železnic.

Del okrožja je tudi veliko pokopališče, zapor Santé – znan kot zapor za slavne in pomembne, Fundacija Cartier za moderno umetnost in še mnogi muzeji in spomeniki. Pod njim so pariške katakombe.

Ena od značilnosti te čerti so tudi palačinkarne po celi dolžini ulic. Te so odprle s prihodom železniške linije, saj je Montparnasse terminus za linije Bretanija – Pariz. V Franciji so sinonim za palačinke Bretonci, ker so za njih osnova hrane. Danes je v teh palačinkarnah bolj malo Bretoncev in so bolj druge etnične skupine, ki jih vodijo.

Trgi četrti Montparnasse v fotografijah nekoč in danes: http://paris1900.lartnouveau.com/paris00/le_quartier_montparnasse.htm