Stolpnica Montparnasse v 15. okrožju v Parizu je bila zgrajena leta 193, graditi so jo začeli 4 leta prej. V 1960-ih so jo zasnovali arhitekti Jean Saubot, Eugène Beaudouin, Urbain Cassan in Louis de Hoÿm de Marien (ti so povečinoma delali na državnih projektih). Za projekt se je tudi zavzemal takratni predsednik republike Georges Pompidou v ideji deindustializacije mesta in prenosa poudarka na storitvene dejavnosti v mestu.

Stolpnica Montparnasse je zelo viden element Pariza zaradi svoje višine in velja tudi za enega najgrših spomenikov na svetu po mnenju prebivalcev.

Dolgo je bila najvišja stolpnica Pariza in najvišja poslovna stavba v Evropi, dokler niso začeli graditi stolpnic v predelu la Défense.
Še danes so v notranjosti predvsem pisarne. Za javnost sta odprti le 56. in 59. nadstropje.  

Kroži komentar, da je razgled s stolpnice najlepši v Parizu, ker je edini kraj, kjer je ne vidiš – razgledi.

Nahaja se neposredno nasproti železniške postaje Montparnasse. Stolpnica je bila tudi del projekta gradnje te nove postaje (tudi o stari postaji je veliko zgodb).
Stoji na 56 temeljih iz armiranega betona, ki segajo 70 m.  Ker stoji točno nad podzemeljsko progo je del temeljev postavljen tudi horizontalno, da ne poškoduje gradbene strukture proge.
Od leta 2012 se tudi osvetli ponoči. Leta 2016 so odprli razpis za modernizacijo stolpnice Montparnasse kot del priprav na olimpijske igre 2024 v Parizu. (Ene so že bile tu 1924).

Predelava v modernješi stil

Od ožjega izbora 7-ih, je bila izbrana ekipa Nouvelle AOM – Nova AOM. AOM je bila že kratica za Agence pour l’Opération Maine Montparnasse, družbo, ki je vodila gradnjo zdajšnje stolpnice in postaje.
Projekt ca. 700 mio. € naj bi bil v celoti financiran s strani lastnikov stavbe.

Glavni namen je zamenjati fasado s svetlejšo prosojno “bioklimatsko”, ki bo stavbo naredila tudi 10-krat energetsko učinkovitejšo.