V letu 2022 se v Parizu z razstavami in ponovnimi izdajami knjig obeležuje stoletnica Proustove smrti. Umrl je v Parizu 18. novembra 1922 za posledicami bronhitisa.

Njegov grob je na pokopališču Père-Lachaise.

Njegov najbolj znan portret je iz mladosti. Manj znana je njegova zadnja fotografija na smrtni postelji, ki jo je naročil Jean Cocteau ameriškemu fotografu Man Ray-ju.

Najdete jo na spodnji povezavi.

https://www.musee-orsay.fr/fr/oeuvres/marcel-proust-sur-son-lit-de-mort-52683

Proustovo življenje z boleznijo in zdravniki

Bolezen je nekaj, kar ga je spremljajo skozi celo življenje. Izhajal je iz družine zdravnikov. Njegov oče je prispeval k razvoju medicinske higiene, njegov brat je bil onkolog in urolog.

Že doma je sledil medicinskim debatam, se seznanil z medicinskim žargonom in opisom patologij. Vse je uporabil v seriji svojih romanov – V iskanju izgubljenega časa.

Prvo krizo astme je imel pri devetih letih med družinskim sprehodom po pariškem boulogneskem gozdu. Šibko zdravje ga je spremljajo celo življenje.

Zdravnik Pierre Mauriac je leta 1923 objavil svojo analizo Proustovega zdravstvenega stanja. Njegovo bolezen je opisal kot vagotonijo. Neravnovesje v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema, s povečano aktivnostjo v smeri parasimpatičnega. To je vplivalo na njegovo psihično počutje in hiper-občutljivost.

Njegove krize so sprožili najrazličnejši dejavniki smradi, hrup, svetloba, fizični napor, vremenske spremembe… Med drugim tudi novica, da je dobil literarno nagrad Goncourt ali ko je videl “najlepšo sliko na svetu” – Vermeerjev Pogled na Delft.

Zaradi prebavnih težav je jedel enkrat na dan, izključno hrano na mlečni osnovi. Da se je izognil zunanjemu svetu je spal podnevi in pisal in šel na sprehode ponoči.

Takratna zdravila mu niso pomagala, zato je razvil svoj medicinski režim. Poleg nenehne dezinfekcije vsega je pil velike količine kave in veliko kadil. Cigarete Espic so priporočali kot pomirilo za astmatike, te so vsebovale skopolamin, ki v večjih količinah povzroča evforijo. To mu je ustrezalo.

Bolezen ga je izolirala od sveta, hkrati se je zavedal, da ravno zaradi nje ustvarja. Zapisal je, da so “živčni” tisti, ki so v svetu ustvarili kaj velikega.

Razstava v muzeju mesta Pariz – Carnavalet

Njegovega življenja in stoletnico Proustove smrti so obeležili z začasno razstavo v muzeju Carnavalet posvečenem zgodovini Pariza.
Proust je večino svojega življenja preživel v Parizu in razstava poudarja njegovo povezavo z mestom in rednimi obiski različnih četrti. Več kot tretjina razstavljenih predmetov je že tako del muzejske zbirke. Del tega je njegova spalnica.

Kot član bogate družine se je večina njegovega življenja odvijala na zahodnem – mondenem delu Pariza – 6., 16. in 18. okrožju.

Nekdo je posnel svoj sprehod – tako da si jo lahko ogledate z enim klikom.

Knjige o Proustu

Letošnja stoletnica Proustove smrti letos skoraj sovpada z lansko 150 letnico. Kulturniki so tako ti dve leti v veliki meri posvetili njemu in njegovemu delu. Pripravili so veliko novih in ponovnih izdaj knjig o njem. On naj bi bil tisti francoski pisatelj, o katerem je napisanih največ knjig.
Tudi sam je v veliki meri promoviral svoje knjige – znano je celo, da je plačal novinarje za pozitivne kritike na naslovnici časopisov. Danes je to nedovoljeno podkupovanje, takrat je bila to običajna praksa.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.