Vse okoli mesta Rambouillet je gozd Rambouillet, ki obsega več kot 22 000 hektarov. V njem rastejo večinoma listavci, predvsem hrast. Bor raste na delih s peščeno podlago. Več kot polovica površine je v državni lasti in z njim upravlja državna služba za gozdove (Office national des Forets – ONF).

Del gozda se nahaja hkrati v narodnem parku doline Chevreuse, ki predstavlja 40% njenega območja. Najbolj značilni prebivalec gozda je divjad. Obsežne lovske aktivnosti v preteklih stoletjih so volka iztrebile. Pogoste so tudi divje svinje.

Danes je skozi gozd je prepletenih veliko kolesarskih in sprehajalnih poti. Kolesarske mreže Véloscénie s trasami GR1, GR22 in GR11, ki povezujejo Pariz in Saint-Michel. Prehod gozda izven urejenih poti je prepovedan. Pogosto se naleti na ograjene privatne dele.

Srednjeveški gozd je bil še obsežnejši. Ta je obkrožal Pariz vse do Sene na severu in povezovala današnje gozdove Laye, Fontainebleau, Orléans in Dreux. Do srednjega veka gozd ni izkoriščan, nato so v veliki meri s tem začele opatije. Med stoletno vojno se gozd nekoliko opomogel. Nadaljnje izkoriščanje v 16.stoletju spremeni yvelinski gozd v posamezne drevesne zaplate.

Struktura tal je iz apnenca in peščenjaka, ki leži na debeli podlagi fontainbleaujskega peska. Na vrhu je pogosto glina.

Zgodovinsko je bil gozd pomemben za lov, poleg tega je bila struktura terena kisla in močvirnata – manj ugodna za poljedelstvo. Zato so razvili druge gospodarske aktivnosti. Podobno kot v Fontainebleauju so izkoriščali pesek v tleh in kamen za tlakovanje cest – znotraj gozda so imeli tri kamnolome.

Peskokop Pont de Grand Val

Nekdanji peskokop – danes zaščiteno območje.

Kamnolom Carrières des Maréchaux

Nepropustnost terena je povzročila nastanek vlažnega gozda in travnikov. Večina vegetacije uspeva na kislem šotastem – visokem barju. (Ljubljansko – je kislo samo na določenih predelih, kjer je šota zelo debela in je definirano kot visoko)

Na določenih predelih vegetacija nakazuje tla apnenčasta tla ali bazično barje. Najbolj pogosti so ekosistemi v kislem vlažnem okolju. Tako okolje ustreza rasti resav, ki so značilne za območja, kamor sega atlantski-oceanski vpliv.

Glinena podlaga je osnova za vodne tokove, ki se iztekajo v reko Eure proti zahodu in Orge proti vzhodu.

Gozd Rambouillet kot kraljevski lovski revir

Metoda lova “chasse à courre” na konju s sledenjem z lovskimi psi se je začela s kraljem Henrikom IV. Redno so organizirali lovske pohode in uredili poti, da se srečujejo v zvezdnatih križiščih. Poti v ravnih linijah in zvezdnata križišča so še danes značilni ostanek tega obdobja.

Gozdno gospodarstvo in sistem ribnikov

Skozi zgodovino so ga izkoriščali kot les za kurjavo (do 19. stoletja). Leta 1669 je kontrolor financ Colbert izdelal načrt upravljanja gozda za namene pridobivanja lesa za ladjedelnice državne mornarice. V 17.stoletju so tudi uredili verigo ribnikov za napajanje gradu Versailles.

Ureditev sistema kanalov je posledično omogočila drenažo glinenega terena, ki je tako postal primeren za poljedelske kulture.

Ribniki v gozdu so bolj ali manj vsi umetni. Večinoma so bili urejeni tudi za ribogojništvo. Še danes ima vsak ribnik ventil, skozi katerega ga lahko spraznijo. Koristni so tudi za regulacijo vodostajev ob velikih nalivih.

Ekosisteme ribnikov upravlja danes medobčinski sindikat SMAGER.

Espace Rambouillet – prostor gozd Rambouillet

Sredi gozda je ograjen rezervat – kot živalski vrt posvečen interpretaciji rambolitanskega ekosistema obiskovalcem. Pripravljajo opazovanja divjadi, spektakle z ujedami….
Ukvarjajo se tudi z obnovo mokrišč, odstranjevanjem invazivnih vrst, odstranjevanju odpadkov …

Avstralski kenguruji

V kraju Émancé je še danes (zdaj za javnost zaprta) farma eksotični živali – pri gradu Château de Sauvage.

Pred štiridesetimi leti in ob neurju leta 1999 je nekaj wallaby kengurujev ušlo v gozd in zdaj živijo v prostosti. Ni jih dovoljeno loviti, saj niso klasificirani kot škodljiva vrsta niti kot zaščitena vrsta niti avtohtona vrsta. Živijo v zakonski luknji.

Ne vplivajo veliko na ekosistem. So nočne živali, posledično so doživeli že nekaj nočnih trkov z avtomobili.

Émancé je tako edini kraj v državi, ki kjer se lahko uveljavlja zavarovalno škodo vozila povzročeno zaradi kengurujev.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.