Zadnje čase ni objav, ker veliko ripolin-am. To sicer ne pomeni, da ne pišem, ampak pisanje napreduje bolj počasi in posledično – nastajanje objav.

Zakaj? Ker ripolinam!

Ripolin je znamka za barve. Pri nas imamo izbiro Jub, Belinka, Color – odvisno od želja in materiala.

Tu imajo Ripolin. Za vse možno. Niti ni mnogo izbire. Zato ne barvajo oz. ne malajo, ampak ripolinajo.

Podjetje je leta 1888 ustanovil Nizozemec Riep.

Reklamni plakat je zanj izdelal grafik, ki je hitro postal en od kultnih plakatov na prelomu stoletja in je to še danes.

Slavo tega produkta so pisali tudi umetniki s svojimi deli.

Piccaso in Ripolin

Znano je, da je Picasso uporabljal Ripolin barve v svojih slavnih slikah od 1910 dalje. Stran podjetja pravi, da je uporabljal Ripolin Express, tip barve, ki se hitro suši. Kot kontrast oljnim barvam, ki se sušijo počasi in tudi reagirajo s sosednjimi.

Članki pravijo, da je Ripolin deloma uporabljal, ker je bil enostavno dobavljiv. Kot umetnik, se je Picasso želel distancirati od tradicionalnih tehnik. Posledično ni naročal najfinejših oljnih tub iz Pariza, ampak je v Antibesu poslal nekoga v trgovino, kjer so prodajali barvo za čolne (spet Ripolin).

Ripolin je bil že v preteklosti znan, da je barva najčistejši cinkov oksid z minimalnimi sledmi železa in brez svinca in kadmija. Slikarske barve iz tub, naj bi takrat imele mnogo svinca, titana in kalcija.

Na inštitutu Argonne v Chicagu, so lansirali veliko preiskavo, kjer so preučili sestave vseh starih francoskih barv. Nato so z opazovanjem sipanja različnih valovnih dolžin na materialih (tj. rentgenskih žarkov, XRF metodo, Fourierovo analizo infrardečih žarkov , Ramanovo, elektronsko SEM spektroskopijo in še….).

Ugotovili so, da je Ripolin uporabljal v veliko manjši meri, kot so pisali v prvih ocenah leta 1982. Potrdili so, da je uporabljal odtenke ‘blanc de neige’ (bela), ‘gris perle foncé‘ (temno siva) in ‘vert romain clair‘ (svetlo zelena).

Poleg Picassa je Ripolin uporabljal tudi dadaist Francis Picabia.

Moja umetnost

Jaz sem do zdaj uporabila le navadno belo in ‘kolaček modro’, ki je kar temna, ampak za notranjost omare še ok. V vsakem primeru ji bom dodala še notranjo osvetljavo.

• 

• 

Le Corbusier in ripolinski zakon

V svojem traktatu o moderni umetnosti je arhitekt razvil razmišljanje o ripolinskem zakonu, ki ponovno izhaja iz imena znamke.

“Po ripolinanju sten, človek obvlada svoj dom.”

Tradicionalno so bile notranjosti v francoskih stanovanjih ob koncu 19.stol. pokrite s tapetami, poslikanimi platni in predvsem temne.

Skozenj želi pokazati, da se prava nevtralnost (čistost) doseže z beljenjem sten.

“Notranjost postane jasna, kot tudi človeški duh.“

Ne glede na zahtevo po belem, Le Corbusier ne zavrača barve, le belo ozadje postane kontrast za vse okolje in naravo. Posledično tudi osnova za nadaljnje notranje oblikovanje. Saj tudi pišemo “črno na belem” (ali v barvah, na belo).

To ni reklama.

Nič nisem dobila brezplačno za pisanje o tej znamki. Sem jim že kar nekaj evrov pustila in ker ni veliko alternative, jim bom še morala.

Se mi je zdelo vredno članka, saj že nekaj časa non-stop gledam ime na kanglicah in me je presenetilo, da je postalo tako kultno že leta nazaj.

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.