Pont neuf – kar pomeni Novi most je paradoksalno najstarejši pariški most. Bil je prvi most v mestu, kamnit in tlakovan ni bil pozidan in poleg prometnega pasu je imel tudi pločnik za pešče. Povezuje zahodni del senskega otoka Ile de la Cité z obema bregovoma Sene. Dolg je 238 m, širok 20 m, ima 12 obokov.

Gradnja

Projekt je začel kralj Henrik III l. 1578, ker so rabili enostavno možno prečkanja reke, ki je bila takrat zelo zapletena. Mostovi so bili takrat poizdani in na njih je bilo postaviljenih veliko ovir. Gradnja je trajala 29 let. Vmes se je zaustavila za 10 let zaradi vojn katoliške lige.

Dokončal ga je kralj Henrik IV leta 1606. Sam kralj je takrat dal zasnovati tudi trg place Dauphine, kjer je danes tam njegovi kip.

Na začetku je bilo predvideno, da bo most pokrit, kot je bilo v tistih časih običajno, zato so zgradili v kleti znotraj obokov. Vendar se je po vmesni zaustavitvi del Henrik IV odločil, da bo most ne bo pozidan. Kleti so vseeno ostale, v 19. stoletju so jih zasuli.

Na mostu so se hitro naselili prvi prodajalci knjig ob Seni. Dokler niso pol stoletja kasneje, prepovedali prodajo knjig tam za več stoletij.

Na drugem oboku z desne so leta 1608 postavili prvo črpalko za vodo v mestu – La Samaritaine, ki je oskrbovala Louvre in Tuileries. Ime se je prijelo, ker so na njej upodobili relief, ki je prikazoval Kristusovo srečanje z dobro Samaritanko ob Jakobovem vodnjaku. Odstranili so jo l.1813.

Na mostu je 20 kandelabrov na vsaki strani, ki so postavljeni v polkrogih, na njih so reliefi Neptuna in delfinov. Pod vsakem je zabojček, kjer so lahko menjali plin, s katerim so osvetljevali. Ob sprehodu po samem mostu so tudi reliefi različnih mask.

• 

• 

Konjeniški kip Henrika IV

Štiri leta po atentatu na Henrika IV – leta 1614 je njegova žena Marija Medičejska postavila konjeniški kip kralja na trgu Daupine ob Pont neuf. Upodobljen je na konju – po zgledu konjeniškega spomnika Marka Avrelija v Rimu.

Na kipu nosi oklep, na glavi ima lovorjev venec in v desni roki drži žežlo z lilijami- ki je simbol francoskih kraljev. Bronastega konja je Mariji poslal iz Italije njen bratranec Cosimo.

Med prevozom je ladja brodolomila in kip je ostal en mesec pod vodo. Imeli so veliko stroškov, da so ga potegnili ven.

Kip in reliefa na podstavku so stopili za topove med francosko revolucijo. Ostali so se le deli konja in štirje kipi sužnjev, ki so bili postavljeni okoli podstavka in so danes shranjeni v Louvru. Po obnovitvi monarhije je Ludvik XVIII, dal izdelati nov kip. Najprej začasnega leta 1814, nato 1818 tega, ki je ostal do danes.

Začasni kip so naredili iz odlitka enega od konjev brandenburških vrat, ki ga je ukradel Napoleon l.1806.

Kip iz 1818 je po izgledu podoben prvemu, ostanki konja so danes v muzeju Carnavalet in privatnih zbirkah. Ob otvoritvi novega spomenika so vanj dali več predmetov. Spomenik so odprli leta 2004 in dokumenti so danes v državenm arhivu. V večih svinčenih škatlicah so našli pergamentne dokumente z opisom kipa, 26 medalj in 3 dokumente o Henrikovem življenju. Ena od teh je Henriada od Voltaira.

Oviti most

Bolgarski umetnik Christo že leta 1975 začel pripravljati načrt kako oviti Pont Neuf. Pridobitev vseh dovolilnic in organizacija sta trajali zelo dolgo. Projekt je lahko izvedel septembra 1985. Pri izvedbi je sodelovalo 300 profesionalnih delavcev, ki so postavili 41800 m^2 tekstila čez most. Tekstil so ovili čež in okoli oboke in na pločnik. Ljudje so hodili po blagu, promet je potekal normalno. Ovoj je bil pritrjen s 13 kilometri vrvi in pod vodo obtežen z jeklenimi verigami, ki so bile en meter pod vodo.

Več o tem in slike na Christovi strani: https://christojeanneclaude.net/projects/the-pont-neuf-wrapped