Spomenik Obrambe Pariza je dal ime današnji poslovni četrti la Défense, skulptura je alegorija Obrambe mesta med prusko-francosko vojno 1870.

Skozi desetletja je večkrat zamenjal lego.

Predhodnje lege spomenika

Kip je na začetku stal znotraj krožnega križišča, ki ga danes ni več. Otvoritev kipa je bila 12.oktobra 1883 v spomin civilnim in vojaškim žrtvam med obleganjem Pariza.

Tisto obdobje je bil tudi čas prehoda v republiko in takratni republikanci so na veliko začeli s promocijo republikanskih simbolov in posredno vrednot tudi preko postavljanja spomenikov. Francozi so izgubili v vojni proti Prusom, kljub temu so želeli spomenik, ki bi simboliziral junaško obrambo glavnega mesta med 1870 in 1871. Leta 1879 je prefektura odprla razpis za spomenik na rondoju v Courbevoie, v liniji s slavolokom zmage, na kraju, kjer se je 19. januarja 1871 zbrala državna garda pred zadnjo bitko v Bouzenvalu.

Na razpis se je prijavilo okoli 100 umetnikov, med drugimi tudi Gustave Doré in Auguste Rodin. Izbran je bil Louis-Ernest Barrias.

Spomenik je stal v sredini rondoja do leta 1965 na stebru, na katerem je bil kip Napoleona (le-ta je stal najprej stal na stebru Vendôme med 1833 in 1863 in danes je v Invalidih). Po 1965 je bil zaradi gradbenih del nekaj časa v skladišču, leta 1983 so ga postavili nazaj na isto mesto, kjer je bil prej.

V začetku leta 2017 jo ponovno prestavili nekoliko nižje.

Današnja leta

Simbolno alegorijo obrambe predstavljajo tri figure:

• ženska oblečena v uniformo državne garde, ki sloni na topu in drži v roki zastavo – ta predstavlja mesto Pariz,
• branilce simbolizira mlad vojak, ki vstavlja zadnji naboj v puško tipa Chassepot.

Obe figuri imata pogled usmerjen proti Buzenvalu, tj kraju, kjer so potekali zadnji boji.

• Na drugi strani kipa je še deklica z žalostnim izrazom, ki simbolizira trpljenje civilnega prebivalstva.

Med obema ženskama je tudi grb Pariza z galsko ladjico in lilijami nad njo. Spodaj geslo mesta “Fluctuat nec mergitur”, ki pomeni “Na razburkanem se ne potopi”.