Francoska kovnica Maison de la Monnaie je odprta za obiskovalce šele od 2017. Prej je bilo tu gibanje omejeno, ker so izdelovali denar.

Na naslovu 11 quai Conti, ob Seni, je od leta 1775. Njena prvotna lokacija je bila na nasprotni strani Sene.

Na tem kraju je delovala med leti 1387 do 1775.

Kovnic frankov je bilo skozi stoletja v kraljevini več, a najpomembnejša je bila pariška.

Že z začetkom 17. stoletja so ugotovili, da se stanje stavbe slabša in potrebujejo več prostora.
Izdelali so več kot deset predlogov za modernejšo kovnico.

Več kot 100 let kasneje so izbrali novo lokacijo, skoraj nasproti prejšnji. Z gradnjo so začeli leta 1775. Do leta 1974 so v kovnici in livarni izdelovali franke – državno valuto. Proizvodnjo denarja – zdaj evrov, so delokalizirali v predmestje Bordeauxja.

Livarna, kovnice in graverji še vedno delujejo v pariški palači. Posvečajo se predvsem izdelavi medalj, posebnim umetniškim serijam novcev in umetniškim izdelkom.

Kovnica Monnaie de Paris oz. Maison de la Monnaie je najstarejša francoska ustanova, uradno ustanovljena l. 864. Poleg pariškega sedeža so hkrati odprli še osem ateljejev po državi. Skozi stoletja se je večkrat preselila. Ker je bistven simbol oblasti je morala vedno biti blizu kraljevega bivališča – Louvra.

Del obstoječe razkošne palače imenovane petit Conti, je takratni arhitekt vključil v kovnico. Pravijo, da naj bi bil to prvi projekt versajskega arhiteka Mansarta. Vendar je naročnik kmalu umrl. Ni zanesljivo ali je res načrt Mansartov ali so drugi arhitekti sledili njegovim trendom.

Na spletni strani si lahko virtualno ogledate.

Virtualni ogled zunanjosti palače
https://www.monnaiedeparis.fr/fr/l-institution/architecture-paris-pessac/visite-virtuelle-exterieure

Virtualni ogled notranjosti palače
https://www.monnaiedeparis.fr/fr/l-institution/architecture-paris-pessac/visite-virtuelle-interieure

Razstava

Teme stalne razstave so kovine, proizvodnja, razvoj preš in zbirateljstvo.

Kovine

Razstava prikazuje vse korake v industrijskem procesu od rudarjenja kovin do izdelanega novca.
Z razvojem metalurgije so kovinski novci postali praktičen standard pri določanju vrednosti blaga. Skozi stoletja so poleg zlata in srebra ustvarjali zlitine iz različnih kovin.
Raziskovalni metalurški laboratorij je postal del ustanove z letom 1777. Z odptjem metalurške šole ‘Ecole de mines’ leta 1783 so še nadgradili delovne procese in sposobnosti pri proizvodnji denarja.

Srebro je francoska sopomenka za denar. Srebrniki so bili pogosto plačilno sredstvo v antiki, kot tudi v nemških thalerjih in francoskih écujih v srednjem veku.

Bronasti novci so postali osnova za kovanje medalj in odlikovanj od 15. stoletja dalje do danes.

Železo in jekla so nujni za orodja in matrice uporabljene pri izdelavi novcev.

Cink je v zlitinah pogosto uporabljen v izdelavi medalj. V industrijsko proizvodnjo denarja so ga vključili z letom 1806.

Nikelj – velike zalog so Francozi odkrili v koloniji Novi Kaledoniji in razširili njegovo uporabo v novcih. Zlitine niklja so od 20. stoletja dalje osnova za kovance.

Proizvodnja in zbirke

Interaktivni eksponat – kovanje novca

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.