Grad Dampierre-en-Yvelines je palača v majhnem istoimenskem mestecu 17 km iz Rambouilleta.

Lastniki gradu

Utrba je tu stala že od 12. stoletja. Najstarejša grafična upodobitev gradu je iz 16. stoletja. Njegov lastnik je bil finančni minister kralj Franca I. Še nekoliko kasneje je prešel v last družine Guise, ki je znana zaradi povezanosti s pokolom katoličanov v šentjernejski noči leta 1572. Takrat je imel še dvižni most nad obrambnim jarkom in bil je manj simetričen kot danes. Na njem so prepoznavni tudi elementi srednjeveške arhitekture kot so strelne line in utrjeni stolpi.

V 17. stoletju je s poroko Marie de Rohan grad prešel v družino vojvod de Luynes (beri [luin]). Znana je bila tudi kot vojvodinja Chevreuse, kot se imenuje dolina, v kateri se grad nahaja. O njej je pisal Alexandre Dumas v svojih romanih.

Tretji vojvoda Luynes – Charles Honoré d’Albert, vnuk Marie de Rohan, je med leti 1675 – 1688 za veliko modernizacijo angažiral glavnega kraljevega arhitekta. Arhitekt Jules Harduin Marsart, po katerem je dobila ime mansarda, je takrat ravno zaključil projekt Versaillesa. Slika na plahti, ki prekriva gradbeni oder, je podoba Mansartove prenove.

V današnjo obliko in tudi stanje, v katero ga želijo restavrirati je dobil v letih 1840. Dela je naročil 8. vojvoda de Luynes, ki je bil velik naravoslovec. Takratno prenovo je vodil arhitekt Felix Duban, ki je znan tudi po prenovi gradov Chantilly, Blois in Sainte Chapelle.

Vojvode grad Dampierre prodajo podjetniku

Leta 2018 je grad Dampierre od družine de Luynes odkupil podjetnik Franky Mulliez. Mulliez je ustanovitelj podjetja Kilotou, ki prodaja gradbeni material (mešalce, viličarje, gradbene odre,…). Izhaja iz velike podjetniške družine, ki imajo v lasti podjetja Auchan, Decathlon, Kiabi, Leroy Merlin,…

Ob prevzemu gradu so v mestnem glasilu objavili njegov intervju z županjo. V njem se je predstavil kot mlad upokojenec (takrat je imel 71 let), ki obžaluje, da ni že deset let prej prepustil posla. Podjetje je predal eni kanadski poslovni skupini in obdržal 22% lastniški delež. Zdaj se ukvarja s svojimi zbirkami. En grad je že prenovil – Chateau de Bannes v pokrajini Perigord. Tega je kupil leta 2003, če ne že prej in je zaprt za javnost.

Park gradu Dampierre je zelo hitro odprl za javnost in omogočil oglede v kočijah, ki jih vlečejo njegove ameriške mule. Ima veliko zbirko različnih vpreg, ki jo želi razstaviti. Vožnja v vpregi je tudi en od njegovih konjičkov. V prihodnosti želi celo odpreti šolo vožnje vpreg na gradu.

Ob nakupi je začel s celostno prenovo stavb in parka. Vsako etapo so začeli z arheološkimi raziskavami.

Zaposleni na gradu so navdušeni nad novim lastnikom, saj sedanji vojvode de Luynes niso cenili družinske dediščine in gradu niso vzdrževali. Prodali so večino premoženja obdržali so le grad Luynes ob Loari. Grad Chateau de la Madeleine v mestecu Chevreuse so leta 1981 prepustili departmaju za 1 frank. Tudi zbirke so razprodali.

Pravijo, da ga vsi nagovarjajo enostavno “Franky”. Medtem ko so morali prejšnje lastnike formalno nazivati – gospa vojvodinja ali gospa grofica… Ter prilagajati oglede, tako da jih obiskovalci niso smeli videti. Ne skoparijo z negativnimi mnenji prejšnjih lastnikov.

Koraki prenove

Prvi na vrsti za prenovo je palača, okoli katere so zgradili velik oder. Visok je 24 metrov in ob postavitvi so izpraznili obrambni jarek. Ob zidarskem so dodali še en oder za obiskovalce.

Ob začetku prenove so tudi kompletno odklopili elektriko, saj se od prve napeljave v 1920-ih ni nič spremenila.

Za zunanjo prenovo palače je nov lastnik namenil 50 milijonov evrov. Do zdaj so jih porabili skoraj 30. Baje so že prekoračili za leto predvideno porabo. Skoraj polovico stroškov zunanje prenove znaša najem zidarskega odra. Jasno namenoma uporabljajo izdelke znamke Kilotou pri gradnji.

Trajanje prenove fasade in strehe je predvideno na 18 mesecev. Oder želijo odstraniti med februarjem in aprilom 2022. Zaključek prenove celotnega kompleksa je predviden do konca 2024. Po moje je to precej optimistično, bom spremljala dogajanje. Hkrati tam ponavljajo, da financiranje je v celoti iz zasebnega vira, tako da če traja dalj pač bo in posledično nimajo nobenih omejitev.

Trenutno je v teku še vedno prva faza prenove, ki je sanacija fasade, stavbnega pohištva, ostrešja in zamenjava kritine.

Druga faza je prenova notranjosti palače, obnova tlakovanih dvorišč. Sledi prenova stranskih kril in parka. Korita vodometov so zdaj zasuta in pred obnovo želijo opraviti arheološke raziskave.

Pred obnovo malega paviljona na drugi strani parka morajo izprazniti in sanirati ribnik, saj je bil paviljon v preteklosti na otočku okoli ribnika.

Gradbišče

Ne glede na vse delo poteka relativno hitro. Na gradbišču je dela 50 visokokvalificiranih obrtniških mojstrov – krovci, rezbarji-kiparji, tesarji, mizarji in zidarji. Grad Dampierre je po francoski zakonodaji klasificiran na seznam dediščine ni pa še uradno zgodovinski spomenik. Sedanji lastnik je oddal dokumentacijo za pridobitev tega naziva, posledično tudi vsa prenova poteka skladno z direktivami za obnovo spomenikov.

Če jim uspe, pravijo da se bodo verjetno za prenovo notranjosti prijavili za državno subvencijo, ampak ena od teh fundacij ima letno predvidenih 2 milijona evrov za celo državo, kar se sodelujočim na tem projektu, ki obračajo ogromne vsote, ne zdi veliko. Notranjost ima površino 1500 m^2 na etažo.

Arhitekt Duban je rdeče opeke Mansartove prenove zamenjal z bolj oranžnimi, dodal je nekaj oken in dekorativnih elementov. Barva fasade je postala bolj rjava.

Omet so v največji meri odstranili z zahodne fasade, ki je najbolj izpostavljen vetrovom. Testirali so različne metlice, da so poustvarili enako teksturo in debelino.

Streho so popolnoma odkrili. Na strukturi ostrešja so zamenjali dele tramov, ki so trohneli ali so jih napadli termiti, medtem ko kritina je v celoti nova. Najtežje jim je najti ustrezen hrastov les za špirovce, ker ga je težko dobiti.

Letos imajo še probleme s kondenzacijo, ki povzroči trohnenje tramov, saj je grad Dampierre zdaj prazen in tudi v zadnjih desetletjih je bil občasno nebivan. Streho so dodatno izolirali – z modernimi materiali in da so naredili parno zaporo so morali streho zvišati.

Na okenskih okvirjih so zamenjali slab les in na okvirje so pribili bakrene plošče, da pokrijejo sklope. Čez dajo en tip lepenke, ki prepreči korozijo bakra. Vse potem pokrijejo s svinčeno ploščo. Materiali so izbrani tako, da je degradacija vseh enako hitra in tako so predvideli naslednjo prenovo za čez ca. 120 let.
Baje imajo pariške hiše namesto svinca cink, ki se hitreje obrablja.

Spletna stran gradu, na kateri je tudi blog, kjer občasno objavljajo napredke del.

https://www.domaine-dampierre.com/

Ne zamudite vsake nove objave bloga Heksagon Pariz. Prijavite se na novice.