Kapela Dreux – grobnica Orleanistov
Kapela Dreux, kjer je danes grobnica orleanistov, je bila najprej utrdba (donjon) na hribu že v 12. stoletju. Pod utrdbo so leta 1142 zgradili danes že neobstoječo cerkev sv. Štefana. Skozi zgodovino je bila utrdba večkrat dograjena in porušena.
Vojvoda Penthievre, ki je izhajal iz izvenzakonske linije kralja Ludvika XIV, je med drugim podedoval tudi grofijo Dreux, stanoval pa je v Rambouilletu. Njegov bratranec kralj Ludvik XVI, ga je prepričal da mu je
leta 1783 prodal posestvo. Ob odhodu je izpraznil tudi družinsko grobnico in izbral za počivališče posmrtnih ostankov svojih prednikov cerkev sv. Štefana (Saint-Etienne) v mestu Dreux.
Njegova hči Marie-Adelaide je podedovala vso njegovo premoženje, ker je bila tako bogata se z njo poročil Louis-Philippe d’Orléans, prapravnuk Ludvika XIV. Sicer je bila tudi sama pravnukinja Ludvika XIV, ampak po nelegitimni liniji. Linija orleanskih izhaja iz mlajšega brata Ludvika XIV, poslednično je, po izgonu bourbonske linije tj. kralja Karla X (v Novo Gorico), njen sin postal orleanski kralj Francozov (ne več Francije), sicer šele po njeni smrti. Njen mož je bil med revolucijo obglavljen z giljotino in njena svakinja tudi precej grobo ubita, sama je morala za nekaj časa v izgnanstvo v Španijo. Ob vrnitvi nazaj v Francijo je začela procedure, da bi pridobila nazaj svoje premoženje in dogradila kapelo in kripto v Dreux-ju.
Po francoski revoluciji je velik del grobnic porušen in teren je prodan kot javno dobro.
Leta 1816 se je vojvodinja Orleanska vrnila iz izgnanstva je odkupila teren in zgradila in začela z gradnjo kapele. Zgradba sestoji iz velike rotunde in kupole izpod katere izhajajo štirje kraki, ki orisujejo grški križ. Po njeni smrti je gradnjo zaključil njen sin Louis-Philiippe – bodoči kralj Francozov med leti 1839 in 1845 je kapelo še razširil. Iz družinske kapele je želel ustvariti kraljevsko nekropolo, ki bo počivališče novonastale orleanistične dinastije.
Cerkev
Vhod – sv. Adelaida – lombardska kraljica – deli miloščino revežem. 
ena od dve naravnih školjk, ki ju je v Francijo prinesel kraljev sin s svojih potovanj iz Brazilije. 
Vitraži – uporabijo znanja in spretnosti manufakture Sevres – kjer obvladajo masovno proizvodnjo barvnih stekel. 
Kupola – visoka 25 m – narejena po navodilih vojvodinje orleanske
vitraž na vrhu prikazuje binkoštni čudež.
Maketa cerkve iz leta 1816 – domnevno pripravljena pred gradnjo.
Kripta
V kripti kapele je več grobnic. V deambulatoriju je prvi kip kralja.
Spomenik je bil končan šele leta 1886 in nato razstavljen na svetovni razstavi leta 1889.Spomenik je bil končan šele leta 1886 in nato razstavljen na svetovni razstavi leta 1889.
Sestavljen je iz 3 elementov:
- stoječi kralj
- kraljica ob molitvi in
- alegorija za njima.
je bil prvi sin kralja Francozov, ki je tudi sodeloval v julijski revoluciji leta 1830. Bil je tudi velik mecen in je podpiral mnoge znane umetnike. Umrl je zelo zgodaj v nesreči s kočijo v Parizu.
Zraven je grobnica njegovo žene – Helene Mecklenburg-Schwerin, ker je ostala protestantka, je v tej katoliški grobnici nastanjena v posebni – ločeni kapeli – vseeno ima njen kip simbolično iztegenjo roko proti možu. Kot Nemka je v Francijo tudi prinesla tradicijo postavljanja božičnega drevesa.
Henrik Orleanski – vojvoda Aumale, peti sin Ludvika-Filipa ima za sabo dolgo vojaško kariero, najbolj vidno vlogo je imel med kolonizacijo Alžirije in postal tudi njen generalni guverner. Po koncu julijske monarhije je preživel nekaj časa v izgnanstvu, nato pa je po vrnitvi v Francijo postal poslanec in član mnogih znanstvenih in kulturnih društev. Dolgoletni mecen umetnosti in zbiratelj je leta 1886 odprl za javnost svoj grad Chantilly.
Adelaide d’Orleans – sestra in svetovalka Ludvika-Filipa 
Drugi sin kralja – vojvoda Alencon in njegova žena Sofija Bavarska 
Henrik d’Orleans, raziskovalec, ki je umrlu v Saigonu – kaže na zemljevid s prstom. 
Drugi sin kralja – tudi veliki raziskovalec 
Krožna kripta
Zahodna kripta
ta grobnica je v sredini – Antona Orleanskegi,
mlaši brat kralja Francozov, ki je umrl v Angliji in bil nekaj časa pokopan v Westminsterski opatiji.
ZAHODNA KRIPTA – v tej kritpi so grobnice stranske veje družine Orleans-Braganca 
še en mlajši brat kralja Francozov, ki je umrl na Malti.
Danes s spomenikom upravlja fondacija Sveti Ludvik, ki jo vodijo potomci Orleanske linije. Namen fundacije je ohranjevati zgodovinske spomenike orleanistov. Henrik Orleanski, ki je umrl leta 1999 in je pokopan v krožni kripti, njen sedež je na gradu Amboise.
Več informacij na domači strani kapele.
