Dreux
Mesto Dreux je nastalo ob reki La Blaise v antiki in naselilo ga je galsko pleme z imenom Durokasi.
Mestne pravice je dobila Danes ima okoli 30.000 prebivalcev. Njegova arhitektura vsebuje mnoge elemente še iz 12.stoletja in vse do današnjih. V srednjem veku je mesto postalo sedež grofije Dreux, ki jo je dobil v fevd peti sin francoskega kralja Ludvika 6., Robert. Njegovi potomci so ohranili fevd do leta 1355. JV od mesta je bila decembra 1562 prva bitka v vojni med katoliško ligo in hugenoti. V osmi bitki leta 1590 je bilo mesto ponovno oblegano. Skozi stoletja so francoski kralji grofijo večkrat prepustili stranskim linijam dinastije (kot dediščino ali doto) in nato je po izumrtju le-teh (večkrat) prišla nazaj k aktualnemu kralju. Nekaj časa je bil last turinske dinastije Carignano in kasneje tudi vojvod Penthievre. Zadnji grof Dreux je bil dejansko iz Rambouilleta.
Grb je mesto dobilo v 13. stoletju karirast vzorec iz zlate in modre in okoli njega so naknadno dodali še hrastovo vejo, ki simbolizira galske druide, katerih glavno mesto je bil Dreux.
Po mestu te vodijo pisane črte, ki te popeljejo na obhod restavracije (modra), kulturne dediščne (rumena) ali športnih aktivnosti (rdeča).
Glavne mestne znamenitosti so:
Cerkev sv. Petra
Cerkev sv. Petra v mestu Dreux je bila zgrajena v začetku 13.stoletja sočasno s katerdralo v Chartresu , s katero ima tudi mnoge podobnosti. Ko je angleški kralj Henrik V. obleganjel mesto leta 1421 je bila v veliki meri uničena. Ponovno so jo začeli dograjevati od 1474 dalje. Leta 1524 so povzdignili fasado v renesančnem stilu in dogradili severni stolp leta 1576, medtem ko zvonik ni bil nikoli dokončan. Zadnja dela so bila v notranjosti transepta v 17.stol.
Mestni stolp
Mestni stolp je edinstvena tovrstna zgradba v departmaju. Kot mestna hiša je simbol mestnih pravic, ki jih je meščanom dal kralj Ludvik VI. v 12. stoletju.
Prvi je bil lesen, tak kot ga vidimo danes je bil zgrajen po načrtih istega arhitekta, ki je planiral tudi cerkev. Stolp so zgradili, ker so rabili stavbo z zvonikom, ki bo meril ure, hkrati je bil tudi skladišče za žito in mestni arhiv. Časovni razvoj nakazuje arhitekturni prehod fasade prvega nadstopja v gotskem stilu in drugega nadstopja v renesančnem.
Hiše z opaži
V starem centru mesta Dreux je kar nekaj hiš z opaži. Na vseh območjih, kjer je veliko gozdov, so bile značilne hiše, ki so imele lesene fasade zapolnjene z opekami in mavcem. Z nameno zmanjševanja nevarnosti požara so leta 1667 so izdali odlok, ki je zahteval, da pokrijejo take fasade z mavcem in so ostali lahko le leseni opaži, preostali deli so pa pobarvali.
Kapela Orleanistov
Grobnica orleanistične linije francoskih kraljev, v kateri so pokopani tudi današnji potomci te dinastije.