Katedrala svetega Štefana (Saint-Étienne) v kraju Limoges se nahaja v starem delu mesta. Nekoliko stran od današnjega centra. Okoli nje je veliko škofijski park z zanimivim botaničnim vrtom in zraven v škofijski palači je muzej umetnosti. Ne glede na obdobje je zgrajena v enotnem gostkem slogu. Velika večina je iz 13.stoletja. Gradbeni material so vulkanske kamnine iz auvergnatske regije in graniti iz limuzinske regije.

Gotska katedrala je nastala iz tekmovalnosti med dvema deloma Limogesa – Mesto in Grad, vsako od teh naselbin je bilo neodvisno obzidano mesto.

Mesto je pripadalo škofiji in tam je bila stolnica. V Gradu, ki je bil fevd limoškega vikomta se je nahajala opatija svetega Marciala, ki je bila ena najbogatejših v Limuzinu. Stolna cerkev se z njo ni mogla primerjati, čeprav je bila ena najbolj cenjenih v celem Limuzinu, saj so jo zgradili na zemlji, ki jo je posvetil sam sveti Marcial. Zato se je takratni škof odločil, da bo porušil romansko cerkev in zgadil moderno gotsko katedralo.

Romanska cerkev

Romansko katedralo, ki so jo začeli graditi 1013, je kmalu po zaključki zažgal vikomt Ademar. On se je pokoril leta 1074, ampak 1.julija so jo ponovno zažgali prebivalci Gradu.
Današnja kripta je ostanek romanske cerkve, ki je pod korom, danes ni odprta za javnost. Velik del so tudi zasuli za temelje romanske cerkve in v njej so pokopani limoški škofi. Na obokanih stropovih so ohranjene poslikave iz 12. stoletja.

Del zvonika je tudi še romanski. Stolp ima danes sedem nadstopji. Od romanskega so ostali samo trije in ni znano kakšen je bil takrat, razen to da je stal samostojno, saj so ga povezali s cerkvijo šele mnogo kasneje. Od zunaj so ga obdali še z eno plastjo zidu, da so ga stabilizirali in utrdili, vseeno je še vedno rahlo nagnjen proti zahodu.

Gradnja gotske cerkve

Gradnjo so začeli 1273 in končali proti 14. stoletja. Sredstva za novo cerkev je namenil škof Aimeric de la Serre, ki je umrl ravno eno leto pred začetkom del.

Današnja katedrala ima enoten gotski stil, vendar se najdejo tako lastnosti stila “rayonnant” (značilno za obdobje – 1230-1380, stropovi se zvišajo in stene zamenjajo okenski vitraži) kot tudi “flamboyant” (značilno za obdobje 1420-1599, bogato okrasje izklesano v kamen, oblikovani oboki, okrašene fasade v več nivojih, …).

Gradbena dela v ladji so zaključevali še v 19.stoletju, vendar so ob gradnji sledili staremu načrtu.

Arhitekt cerkve katedrale ni znan. Mnoge raziskave so pokazale, da so določeni elementi limoške katedrale (začetek del 1273) praktično identični katerdralama v mestih Narbonne (1248) in Clermont-Ferrand (1272). Za ti dve katedrali je znano ime enega od arhitektovi iz severa Francije, Jean Deschampes, ki je bil nadzornik del clermontske katedrale in avtor določenih načrtov narbonnske katedrale, zato je zelo verjetno tudi avtor načrtov limoške. Po mnenju arhitekta Viollet-le-Duc-a naredil najbolj imenitno apsido v gotskem stilu.

Potek gradnje

Prvi kamen je postavil kapiteljski dekan Hélie de Malemort 1. junija 1273. V prvem letu, v času do imenovanja novega škofa so dela niso potekala dobro in z dvomljivo kakovostjo. Nov škof je nato namenil polovico dohodkov vseh cerkva v škofiji za gradnjo in tako so lahko popravili pomankljivosti. Kljub njihovi pogosti menjavi so vsi sledeči škofi namenjali dovolj sredstev za gradnjo, da so dela lahko potekala nemoteno. Po petdestih letih gradnje (1273-1327) so novozgrajeno apsido in kor s kapelami povezali z romanskim transeptom.

Naslednja gradbena etapa se je začela 1344 (do ca.1599), kjer so poleg škofijskih sredstev h gradnji prispevali tudi meščani, katerim je v zameni za prispevek papež Klement VI. podelil odpustke. – takratni del je v stilu rayonnant. Leta 1370 so mesto požgali Angleži, tako da so velik del sredstev namenili najprej za popravilo škode. Posebno za prenovo kapele svetega Marciala, ki je danes kapela sv. Valerije.
Podaljšali so ladjo in dodelali severno in južno fasado ladje. Dodali trikotni zatrep na južno fasado in dodali portal sv. Janeza, ki je bil končan okoli 1530.

Nadaljna dela so potekala mnogo kasneje, prva etapa del 19.stoletja je bila med 1847-1852. To so bila večinoma restavratorska dela, predvsem južnega zatrepa na transeptu in streha na apsidi. Dodali so zatrep na severnem delu transepta. V obdobju 1876-1888 je takratni škof podaljšal ladjo čisto do zvonika in rozeto za zvonikom so dodali 1887.

Portal svetega Janeza

Portal svetega Janeza (Le Portail Saint Jean) zaključuje severni del transepta, ki je bil dodan med 1515 in 1530. Dodali so ga z namenom, da so vključili staro kapelo svete Valerije kot del cerkve.
Velja za enega najlepših primerov gotskega stila flamboyant.

Na tej fasadi Kristus simbolizira svetlobo sveta in sonce pravice. Ob portalu so arheologi našli ostaline in starokrščanskega obdobja.

Dvoje vrat z reliefnim okrasjem je bilo dodanih na željo škofov, kot zaključek monumentalnega vhoda.
Na levem krilu je prikazana sv. Valerija, ki podaja svojo glavo sv. Marcialu in desno od Marciala, je vojvoda Štefan, ki je ukazal njeno obglavlenje, ker je zavrnila poroko z njim, kot poganom. Na desnem krilu vrat je kamenjanje sv. Štefana, ki je prikazan na kolenih, levo in desno sta biriča, ki mečeta kamenje.

Korna pregrada

Korna pregrada iz 1534 je ena redkih še ohranjenih v Franciji. Umetniški slog že meji na renesanso.
Škof Jean de Langeac, ki ima v katedrali tudi grobnico, je na korni pregradi osemkrat uprizoril svoj grb (v vencih). S projektom je začel že njegov predhodnik, vendar ga je potem sam “ugrabil”. Njegovi grbi so bili izbrisani med revolucijo. Simbolizira mesto Limoges in njenih 6 vrlin, ki so prikazane kot ženske alegorije – od leve proti desni: vera, upanje, usmiljenje (z otrokom), pravica (z mečem), moč (na stebru), zmernost (z uro). V spodnjih reliefih so prikazani Herkulovi podvigi.
Med francosko revolucijo so ga premaknili na zahodno steno ladje, med prenovo v 19.stoletju so ga premaknili na sedanje mesto za narteksom – vhodom.

Apsida

V apsidi in koru so vsa okna že od začetka okrašena z barvanimi stekli. Danes sta od vitražev iz 15.stoletja ohranjena le dva, en ki prikazuje Oznanjenje in drugi sv. Marciala in sv. Valerijo.
Ozanjenje je na koncu apside, angel Gabrijel z zelenim plaščem in Marija z modrim, spodaj piše Ave gratia plena. Levo od tega je sv. Marciale, škof je prikazan v rumeni tuniki in pallium s črnimi križi.
Sveta Valerija iz Limogesa je v antični Lemovici zavrnila poroko s poganskim patricijem, zato so jo obglavili. Nato je svojo glavo v rokah prinesla sv. Marcialu, ki jo je že prej spreobrnil v krščanstvo, da jo blagoslovi. Ostali vitraži so iz 19.stoletja

Grobnice

Tri škofovske grobnice so umetniško najbolj dodelani elementi v notranjosti katedrale.

V najstarejši je Raynaud de la Porte, nekdanji škof Limoža – on je največ prispeval k gradnji. Umrl je v Avignonu 12.septembra 1325, kmalu potem ko je postal nadškof v Bourgesu, njegove posmrtne ostanke so nato pripeljali v Limoges. Z mitro na glavi počiva na sarkofagu in njegovi nogi, kot je bil trakrat simbolni običaj počivajo na dveh živalih. Njegova duhovna družina je prikazana s šestimi kipci kanonikov in dva angela dvigata zaveso in odpirata pogled na cerkev.

V drugem sarkofagu simetrično zraven je Bernard Brun, kapiteljski dekan. V tretjem je škof Jean de Langeac, ki je vodil zadnjo etapo gradnje – grobnica je iz leta 1544, na njej so scene Apokalipse po zgledu Dürerja.

Katedrala Limoges – povezava do njene uradne strani, kjer najdete več podatkov https://www.cathedrale-limoges.fr

Še en članek s slikami na tem blogu http://chambredescouleurs.france-i.com/18145/