{"id":3216,"date":"2021-09-07T09:17:33","date_gmt":"2021-09-07T07:17:33","guid":{"rendered":"http:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=3216"},"modified":"2023-06-02T22:14:34","modified_gmt":"2023-06-02T20:14:34","slug":"gozd-rambouillet","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=3216","title":{"rendered":"Gozd Rambouillet"},"content":{"rendered":"\n

Vse okoli mesta Rambouillet je gozd Rambouillet, ki obsega ve\u010d kot 22 000 hektarov. V njem rastejo ve\u010dinoma listavci, predvsem hrast. Bor raste na delih s pe\u0161\u010deno podlago. Ve\u010d kot polovica povr\u0161ine je v dr\u017eavni lasti in z njim upravlja dr\u017eavna slu\u017eba za gozdove (Office national des Forets – ONF).<\/p>\n\n\n\n

\n
\"Hrast\"<\/a>
Hrast<\/figcaption><\/svg><\/span><\/a><\/div><\/figure>\n\n\n\n
\"Breze<\/a>
Breze v gozdu Rambouillet.<\/figcaption><\/svg><\/span><\/a><\/div><\/figure>\n\n\n\n
\"Raziskovanje<\/a>
Raziskovanje gozda s kolesom. En del ima pe\u0161\u010dena tla.<\/figcaption><\/svg><\/span><\/a><\/div><\/figure>\n\n\n\n
\"Jesen<\/a>
Jesen v gozdu.<\/figcaption><\/svg><\/span><\/a><\/div><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Del gozda se nahaja hkrati v narodnem parku doline Chevreuse<\/strong>, ki predstavlja 40% njenega obmo\u010dja. Najbolj zna\u010dilni prebivalec gozda je divjad<\/strong>. Obse\u017ene lovske aktivnosti v preteklih stoletjih so volka iztrebile. Pogoste so tudi divje svinje.<\/p>\n\n\n\n

Danes je skozi gozd je prepletenih veliko kolesarskih in sprehajalnih poti. Kolesarske mre\u017ee V\u00e9losc\u00e9nie s trasami GR1, GR22 in GR11, ki povezujejo Pariz in Saint-Michel. Prehod gozda izven urejenih poti je prepovedan. Pogosto se naleti na ograjene privatne dele.<\/p>\n\n\n\n

Srednjeve\u0161ki gozd je bil \u0161e obse\u017enej\u0161i<\/strong>. Ta je obkro\u017eal Pariz vse do Sene na severu in povezovala dana\u0161nje gozdove Laye, Fontainebleau, Orl\u00e9ans in Dreux. Do srednjega veka gozd ni izkori\u0161\u010dan, nato so v veliki meri s tem za\u010dele opatije. Med stoletno vojno se gozd nekoliko opomogel. Nadaljnje izkori\u0161\u010danje v 16.stoletju spremeni yvelinski gozd v posamezne drevesne zaplate.<\/p>\n\n\n\n

Struktura tal je iz apnenca in pe\u0161\u010denjaka<\/strong>, ki le\u017ei na debeli podlagi fontainbleaujskega peska<\/a>. Na vrhu je pogosto glina.<\/p>\n\n\n\n

Zgodovinsko je bil gozd pomemben za lov, poleg tega je bila struktura terena kisla in mo\u010dvirnata – manj ugodna za poljedelstvo. Zato so razvili druge gospodarske aktivnosti. Podobno kot v Fontainebleauju so izkori\u0161\u010dali pesek v tleh in kamen za tlakovanje cest – znotraj gozda so imeli tri kamnolome.<\/p>\n\n\n\n

Peskokop Pont de Grand Val<\/h3>\n\n\n\n

Nekdanji peskokop – danes za\u0161\u010diteno obmo\u010dje.<\/p>\n\n\n\n