{"id":2646,"date":"2021-01-11T16:56:00","date_gmt":"2021-01-11T14:56:00","guid":{"rendered":"http:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=2646"},"modified":"2021-02-21T19:24:17","modified_gmt":"2021-02-21T17:24:17","slug":"katedrala-limoges","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=2646","title":{"rendered":"Katedrala sv. \u0160tefana Limoges"},"content":{"rendered":"\n

Katedrala svetega \u0160tefana (Saint-\u00c9tienne) v kraju Limoges<\/a> se nahaja v starem delu mesta. Nekoliko stran od dana\u0161njega centra. Okoli nje je veliko \u0161kofijski park z zanimivim botani\u010dnim vrtom in zraven v \u0161kofijski pala\u010di je muzej umetnosti. Ne glede na obdobje je zgrajena v enotnem gostkem slogu. Velika ve\u010dina je iz 13.stoletja. Gradbeni material so vulkanske kamnine iz auvergnatske regije in graniti iz limuzinske regije.<\/p>\n\n\n\n

Gotska katedrala je nastala iz tekmovalnosti med dvema deloma Limogesa – Mesto in Grad, vsako od teh naselbin je bilo neodvisno obzidano mesto.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Mesto je pripadalo \u0161kofiji in tam je bila stolnica. V Gradu, ki je bil fevd limo\u0161kega vikomta se je nahajala opatija svetega Marciala, ki je bila ena najbogatej\u0161ih v Limuzinu. Stolna cerkev se z njo ni mogla primerjati, \u010deprav je bila ena najbolj cenjenih v celem Limuzinu, saj so jo zgradili na zemlji, ki jo je posvetil sam sveti Marcial. Zato se je takratni \u0161kof odlo\u010dil, da bo poru\u0161il romansko cerkev in zgadil moderno gotsko katedralo.<\/p>\n\n\n\n

\"Sveti
Sveti Marcial – zavetnik mesta Limoges in prvi \u0161kof, je posvetil zemljo, kjer danes stoji katedrala.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Romanska cerkev<\/h2>\n\n\n\n

Romansko katedralo, ki so jo za\u010deli graditi 1013, je kmalu po zaklju\u010dki za\u017egal vikomt Ademar. On se je pokoril leta 1074, ampak 1.julija so jo ponovno za\u017egali prebivalci Gradu.
Dana\u0161nja kripta je ostanek romanske cerkve, ki je pod korom, danes ni odprta za javnost. Velik del so tudi zasuli za temelje romanske cerkve in v njej so pokopani limo\u0161ki \u0161kofi. Na obokanih stropovih so ohranjene poslikave iz 12. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Del zvonika<\/strong> je tudi \u0161e romanski. Stolp ima danes sedem nadstopji. Od romanskega so ostali samo trije in ni znano kak\u0161en je bil takrat, razen to da je stal samostojno, saj so ga povezali s cerkvijo \u0161ele mnogo kasneje. Od zunaj so ga obdali \u0161e z eno plastjo zidu, da so ga stabilizirali in utrdili, vseeno je \u0161e vedno rahlo nagnjen proti zahodu.<\/p>\n\n\n\n

\"Katedrala
Katedrala Limoges – zvonik<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Gradnja gotske cerkve<\/h2>\n\n\n\n

Gradnjo so za\u010deli 1273 in kon\u010dali proti 14. stoletja. Sredstva za novo cerkev je namenil \u0161kof Aimeric de la Serre, ki je umrl ravno eno leto pred za\u010detkom del.<\/p>\n\n\n\n

Dana\u0161nja katedrala ima enoten gotski stil, vendar se najdejo tako lastnosti stila “rayonnant<\/strong>” (zna\u010dilno za obdobje – 1230-1380, stropovi se zvi\u0161ajo in stene zamenjajo okenski vitra\u017ei) kot tudi “flamboyant<\/strong>” (zna\u010dilno za obdobje 1420-1599, bogato okrasje izklesano v kamen, oblikovani oboki, okra\u0161ene fasade v ve\u010d nivojih, \u2026). <\/p>\n\n\n\n

Gradbena dela v ladji so zaklju\u010devali \u0161e v 19.stoletju, vendar so ob gradnji sledili staremu na\u010drtu.<\/p>\n\n\n\n

Arhitekt cerkve katedrale ni znan. Mnoge raziskave so pokazale, da so dolo\u010deni elementi limo\u0161ke katedrale (za\u010detek del 1273) prakti\u010dno identi\u010dni katerdralama v mestih Narbonne (1248) in Clermont-Ferrand (1272). Za ti dve katedrali je znano ime enega od arhitektovi iz severa Francije, Jean Deschampes<\/strong>, ki je bil nadzornik del clermontske katedrale in avtor dolo\u010denih na\u010drtov narbonnske katedrale, zato je zelo verjetno tudi avtor na\u010drtov limo\u0161ke. Po mnenju arhitekta Viollet-le-Duc-a naredil najbolj imenitno apsido v gotskem stilu.<\/p>\n\n\n\n

Potek gradnje<\/h3>\n\n\n\n

Prvi kamen je postavil kapiteljski dekan H\u00e9lie de Malemort 1. junija 1273. V prvem letu, v \u010dasu do imenovanja novega \u0161kofa so dela niso potekala dobro in z dvomljivo kakovostjo. Nov \u0161kof je nato namenil polovico dohodkov vseh cerkva v \u0161kofiji za gradnjo in tako so lahko popravili pomankljivosti. Kljub njihovi pogosti menjavi so vsi slede\u010di \u0161kofi namenjali dovolj sredstev za gradnjo, da so dela lahko potekala nemoteno. Po petdestih letih gradnje (1273-1327) so novozgrajeno apsido in kor s kapelami povezali z romanskim transeptom.<\/p>\n\n\n\n

Naslednja gradbena etapa se je za\u010dela 1344 (do ca.1599), kjer so poleg \u0161kofijskih sredstev h gradnji prispevali tudi me\u0161\u010dani, katerim je v zameni za prispevek pape\u017e Klement VI. podelil odpustke. – takratni del je v stilu rayonnant. Leta 1370 so mesto po\u017egali Angle\u017ei, tako da so velik del sredstev namenili najprej za popravilo \u0161kode. Posebno za prenovo kapele svetega Marciala, ki je danes kapela sv. Valerije.
Podalj\u0161ali so ladjo in dodelali severno in ju\u017eno fasado ladje. Dodali trikotni zatrep na ju\u017eno fasado in dodali portal sv. Janeza, ki je bil kon\u010dan okoli 1530.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljna dela so potekala mnogo kasneje, prva etapa del 19.stoletja je bila med 1847-1852. To so bila ve\u010dinoma restavratorska dela, predvsem ju\u017enega zatrepa na transeptu in streha na apsidi. Dodali so zatrep na severnem delu transepta. V obdobju 1876-1888 je takratni \u0161kof podalj\u0161al ladjo \u010disto do zvonika in rozeto za zvonikom so dodali 1887.<\/p>\n\n\n\n

\"Katedrala
Katedrala Limoges – ladja<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Portal svetega Janeza<\/h2>\n\n\n\n

Portal svetega Janeza (Le Portail Saint Jean) zaklju\u010duje severni del transepta, ki je bil dodan med 1515 in 1530. Dodali so ga z namenom, da so vklju\u010dili staro kapelo svete Valerije kot del cerkve.
Velja za enega najlep\u0161ih primerov gotskega stila flamboyant.<\/p>\n\n\n\n

Na tej fasadi Kristus simbolizira svetlobo sveta in sonce pravice. Ob portalu so arheologi na\u0161li ostaline in starokr\u0161\u010danskega obdobja.<\/p>\n\n\n\n

\"Katedrala
Severni vhod v limo\u0161ko katedralo – portal svetega Janeza v “flamboyant” gotskem stilu. Vir: Wikipedija<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Dvoje vrat z reliefnim okrasjem je bilo dodanih na \u017eeljo \u0161kofov, kot zaklju\u010dek monumentalnega vhoda.
Na levem krilu je prikazana sv. Valerija<\/strong>, ki podaja svojo glavo sv. Marcialu in desno od Marciala, je vojvoda \u0160tefan, ki je ukazal njeno obglavlenje, ker je zavrnila poroko z njim, kot poganom. Na desnem krilu vrat je kamenjanje sv. \u0160tefana, ki je prikazan na kolenih, levo in desno sta biri\u010da, ki me\u010deta kamenje.<\/p>\n\n\n\n

\"Katedrala
Katedrala Limoges – vhod sv. Janeza – leseni portal z rezbarijo svete Valerije iz Limo\u017ea in kamenjanja sv. \u0160tefana. Vir: Wikipedija<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Korna pregrada<\/h2>\n\n\n\n

Korna pregrada iz 1534 je ena redkih \u0161e ohranjenih v Franciji. Umetni\u0161ki slog \u017ee meji na renesanso.
\u0160kof Jean de Langeac, ki ima v katedrali tudi grobnico, je na korni pregradi osemkrat uprizoril svoj grb (v vencih). S projektom je za\u010del \u017ee njegov predhodnik, vendar ga je potem sam “ugrabil”. Njegovi grbi so bili izbrisani med revolucijo. Simbolizira mesto Limoges in njenih 6 vrlin, ki so prikazane kot \u017eenske alegorije – od leve proti desni: vera, upanje, usmiljenje (z otrokom), pravica (z me\u010dem), mo\u010d (na stebru), zmernost (z uro). V spodnjih reliefih so prikazani Herkulovi podvigi.
Med francosko revolucijo so ga premaknili na zahodno steno ladje, med prenovo v 19.stoletju so ga premaknili na sedanje mesto za narteksom – vhodom.<\/p>\n\n\n\n

\"Korna
Korna pregrada iz leta 1534, danes za narteksom. Okra\u0161ena v renesan\u010dnem stilu. Vir: Wikipedija<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Apsida<\/h2>\n\n\n\n

V apsidi in koru so vsa okna \u017ee od za\u010detka okra\u0161ena z barvanimi stekli. Danes sta od vitra\u017eev iz 15.stoletja ohranjena le dva, en ki prikazuje Oznanjenje in drugi sv. Marciala in sv. Valerijo.
Ozanjenje je na koncu apside, angel Gabrijel z zelenim pla\u0161\u010dem in Marija z modrim, spodaj pi\u0161e Ave gratia plena. Levo od tega je sv. Marciale, \u0161kof je prikazan v rumeni tuniki in pallium s \u010drnimi kri\u017ei.
Sveta Valerija iz Limogesa<\/strong> je v anti\u010dni Lemovici zavrnila poroko s poganskim patricijem, zato so jo obglavili. Nato je svojo glavo v rokah prinesla sv. Marcialu, ki jo je \u017ee prej spreobrnil v kr\u0161\u010danstvo, da jo blagoslovi. Ostali vitra\u017ei so iz 19.stoletja<\/p>\n\n\n\n

Grobnice<\/h2>\n\n\n\n

Tri \u0161kofovske grobnice so umetni\u0161ko najbolj dodelani elementi v notranjosti katedrale. <\/p>\n\n\n\n

V najstarej\u0161i je Raynaud de la Porte<\/strong>, nekdanji \u0161kof Limo\u017ea – on je najve\u010d prispeval k gradnji. Umrl je v Avignonu 12.septembra 1325, kmalu potem ko je postal nad\u0161kof v Bourgesu, njegove posmrtne ostanke so nato pripeljali v Limoges. Z mitro na glavi po\u010diva na sarkofagu in njegovi nogi, kot je bil trakrat simbolni obi\u010daj po\u010divajo na dveh \u017eivalih. Njegova duhovna dru\u017eina je prikazana s \u0161estimi kipci kanonikov in dva angela dvigata zaveso in odpirata pogled na cerkev.<\/p>\n\n\n\n