{"id":1887,"date":"2020-10-12T15:49:00","date_gmt":"2020-10-12T15:49:00","guid":{"rendered":"http:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=1887"},"modified":"2020-12-23T15:02:45","modified_gmt":"2020-12-23T13:02:45","slug":"pesceno-polje-gozd-fontainebleau","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/hexagon-pariz.com\/?p=1887","title":{"rendered":"Pe\u0161\u010deno polje v gozdu Fontainebleau"},"content":{"rendered":"\n

Pes na pe\u0161\u010denem polju v gozdu<\/h2>\n\n\n\n

Pe\u0161\u010deno polje v gozdu Fontainebleau se imenuje Sables du Cul-du-Chien<\/strong>, kar pomeni pesek iz pajse zadnjice.<\/p>\n\n\n\n

\"pe\u0161\u010deno
Sables du Cul-du-Chien<\/strong> – Pes z ritjo v pesku.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ime je dobil po kamnitem bloku, ki spominja na psa, ki ima “rit v pesku”.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj zanimivo pe\u0161\u010deno polje je pri treh pinijah – Trois Pignons in je del gozdnega obmo\u010dja Fontainbleau, v neposredni bli\u017eini kraja Noisy-sur-Ecole.<\/p>\n\n\n\n

Teh blokov je na sami jasi kar nekaj in polno po celem gozdu Fontainebleau, ki ima 98% pe\u0161\u010dena tla.<\/p>\n\n\n\n

Izvor pe\u0161\u010dene podlage gozda<\/h2>\n\n\n\n

Pesek je nastal kot depozit pra-morja, ki je prekrival pari\u0161ko kotlino pred 35-30 milijoni let (oligocen), takrat je bil tudi \u010das toplega subtropskega podnebja. V tem \u010dasu je se je na dnu nabirala sedimentna plast peska debeline 50 m – ponekod tudi do 70 m (Orsay, Etampes). <\/p>\n\n\n\n

Beli pesek tam je visoke \u010distosti, ki je slu\u017eil za lokalne steklarne, deloma so ga izva\u017eali tudi v bene\u0161ko steklarno Murano in danes je uporaben za opti\u010dna vlakna in visokotehnolo\u0161ke le\u010de. Uporabili so ga tudi za steklo piramide pred Louvrom<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Zna\u010dilni kameni bloki so nastali s sedimentacijo apnenca in pe\u0161\u010denjaka z visoko vsebnostjo kvarca in glinenca na pe\u0161\u010deni plasti. Posejani so po obmo\u010dju velikem 4000 hektarov v dveh vzporednih oseh, ki sta usmerjeni zahod-severozahod in vzhod-jugovzhod, vmes je odprta ravnina.<\/p>\n\n\n\n

Raba blokov<\/h2>\n\n\n\n

Bloki so visoki tudi do 130 m in \u017ee od leta 1330 slu\u017eijo kot gradbeni material<\/strong>. Najbolj znano je stopni\u0161\u010de v pala\u010de Fontainbleau in za tlakovanje pari\u0161kih ulic (4 milijone tlakovcev oz. 100 000 ton). Njegovo izrabo za gradnjo so prepovedali leta 1907.<\/p>\n\n\n\n

Balvansko plezanje<\/h2>\n\n\n\n

Po nekaterih se za trening vzpenjajo plezalci. Pri balvanskem plezanju se ravno zaradi tega najpogostej\u0161i na\u010din ocenjevanja te\u017eavnosti imenuje Fontainebleaujska lestvica<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

\n
\n
\n
<\/div><\/div>\n\n\n\n